Spomladansko zasedanje IMF-ja in Svetovne banke (SB) je bilo za Slovenijo pozitivno, saj je IMF izboljšal gospodarsko napoved, a ostajajo opozorila, da delo še ni končano.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko je povedal, da se na globalni ravni stvari premikajo na bolje in da se tveganja za poslabšanje razmer počasi razgrajujejo, kar je deloma vplivalo na Slovenijo, in sicer z vidika zunanjega okolja.

Slovenija pa je dobila tudi priznanje za stvari, ki smo jih uredili doma, je povedal Mavko, a hkrati spomnil na besede enega od sogovornikov, da to še ni začetek konca, ampak morda le konec začetka. "Definitivno je veliko dela še pred nami," je povedal Mavko.

Viceguverner Banke Slovenije Darko Bohnec je na srečanjih opazil, da se je pozornost z "gasilskih" ukrepov, značilnih za krizno obdobje, preusmerila v bolj srednjeročne, kar je po njegovih besedah dobro.

Boljši gospodarski obeti za Slovenijo
IMF je Sloveniji napovedal 0,3-odstotno rast BDP-ja, prihodnje leto pa naj bi se gospodarska aktivnost okrepila za 0,9 odstotka. To je občutno bolje od prejšnjih napovedi.

Še januarja ji je za letos napovedoval 1,1-odstotno krčenje BDP, oktobra lani pa 1,4-odstotno. A opozorila in priporočila kljub temu ostajajo. Predstavniki IMF-ja so pozvali predvsem k izvedbi privatizacije in hitrejšim prenosom slabih posojil na slabo banko.

Privatizacija treh podjetij
Slovenija je že predvidela privatizacijo 15 podjetij. "Pričakujemo, da bodo tri podjetja, ki so največja na tem seznamu, Telekom Slovenije, Aerodrom Ljubljana in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), letos v veliki meri prodana," je dejal Mavko, ki se mu zdi zelo pomembno, da je DZ potrdil spremenjen zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH), na podlagi katerega namerava vlada v kratkem v obravnavo v DZ posredovati predlog strategije o upravljanju kapitalskih naložb države.

Strategija bo opredeljevala, katera podjetja so za Slovenijo strateška in katera ne. Pri strateških podjetjih bo treba določiti robustne sisteme upravljanja, za nestrateška pa se bo v primernem trenutku lahko izvedlo postopke privatizacije, je še pojasnil Mavko.

Glede prenosov premoženja na t. i. slabo banko je Mavko dejal, da je treba najprej dokončati tisto, kar je bilo začeto. "Za Novo Ljubljansko banko (NLB) in NKBM načrtujemo, da bo zadeva do konca aprila - tako kot je bilo napovedano - končana, res pa je, da v bankah kar nekaj t. i. tvegane aktive še ostaja. Z Banko Slovenije sodelujemo pri tem, kako zagotoviti, da se bo ta del aktive v naslednjih letih učinkovito prestrukturiral ali razgradil iz bilanc bank," je razložil.

Slovenski predstavniki so opravili tudi nekaj srečanj s tujimi investitorji, vendar se po Mavkovih besedah o konkretnih postopkih privatizacije niso pogovarjali, saj za to ni pristojna vlada, ampak SOD kot profesionalni upravljavec premoženja.