To so potrdili policisti in tožilci, ki že dve leti razkrivajo kazniva dejanja gospodarske kriminalitete v celotnem bančnem sektorju. In ne samo to: v naši največji banki naj bi bilo po njihovem mnenju veliko ljudi, katerih interes je, da se sporne stvari ne raziščejo. Prve ovadbe proti 37 ljudem kažejo, da bi bile lahko domače in tuje banke oškodovane za skupaj 340 milijonov evrov.

Nacionalni preiskovalni urad in specializirano državno tožilstvo ne moreta razkriti imen tistih, ki so podeljevali sporna posojila, ker preiskavo ovirajo uradniki naše največje banke, pravijo. Čeprav je celo Banka Slovenije dopustila vpogled v dokumentacijo, se v NLB-ju sklicujejo na bančno tajnost, tožilstvu pa tudi ne podajo zahtevane ocene o višini oškodovanja. Nekaterim znotraj banke je očitno v interesu, da se kazniva dejanja ne raziščejo, so dejali. "Banka tudi ni podala nobene ocene o škodi ali zahtevka o povrnitvi premoženjske škode, kar bi lahko storila," pa je prepričan Harij Furlan, vodja specializiranega državnega tožilstva za pregon organiziranega in gospodarskega kriminala.

V NLB-ju so bilance prirejali, so še povedali preiskovalci, vodstvo si je izplačevalo nagrade, trenutno pa so v banki v pričakovanju nove dokapitalizacije in odpuščanj, a najverjetneje ne tistih, ki preiskavo zdaj ovirajo, pravi tožilec. Država kot lastnica pa ne ukrepa, kot so denimo ukrepali lastniki v banki Hypo. Po preiskavah so zamenjali vodstvo in zdaj zgledno sodelujejo z organi pregona. Zato minister Virant pričakuje, da bo ukrepal vsaj Sod.

Več v prispevku Nataše Markovič, Slavko Bobovnik pa je v studiu Odmevov gostil predsednika uprave Nove Ljubljanske banke, Janka Medjo.