Mercator, ki je na ravni skupine v prvem četrtletju ustvaril 8,6 milijona evrov izgube, bo moral za dosego zastavljenih ciljev - do konca leta izplavati iz rdečih številk - sprejeti dodatne ukrepe, kar je upravi naložil tudi nadzorni svet. Predsednik uprave Toni Balažič je zato ob predstavitvi stanja družbe zagotovil, da jih bodo izvedli in ob koncu leta obrnili trend.

Do zdaj so že izvedli vrsto stroškovnih ukrepov in na področju obvladovanja stroškov je Mercator boljši od načrtovanega, je zatrdil Balažič in dodal, da je samo v prvem četrtletju Mercator stroške znižal za pet milijonov evrov, do konca leta je predvideno znižanje za 20 milijonov evrov.

Reorganizacija končana 1. marca
S 1. marcem so izvedli reorganizacijo celotne skupine, katere rezultat je zmanjšanje števila ravni in direktorjev, vodij in števila zaposlenih. Do jeseni je v načrtu zmanjšanje števila zaposlenih na ravni skupine med 800 in 1.000, od tega v Sloveniji okoli 200 v administraciji. "Zmanjšanje števila ljudi v Sloveniji za 200, kot je predvideno, se bo zgodilo do poletja," je napovedal Balažič.

Za Mercator z 1,1, milijarde evrov dolga je izrednega pomena upravljanje strukture financiranja. Balažič je spomnil na februarski podpis pogodbe z bankami s ciljem priti do dolgoročne strukture financiranja. "Proces refinanciranja poteka po načrtih, računamo, da bomo z bankami v doglednem času prišli do rešitve," je dejal.

Tržni deleži so zdaj stabilni
Kot pravi Balažič, je Mercatorju uspelo zaustaviti padanje tržnih deležev na vseh trgih, tako da so zdaj tržni deleži stabilni. Število zaposlenih se je konec marca v letni primerjavi znižalo za 658, v režiji za 142. Ob tem je zatrdil, da se strategija implementira, a rezultati na nekaterih točkah še niso zadovoljivi.

Glede poslovanja skupine Mercator je Balažič izpostavil zaostrovanje makroekonomskih razmer in posledično padec zasebne potrošnje, kar vpliva na poslovanje. "Potrošnik se obnaša vse bolj racionalno - 60 odstotkov ljudi kupuje cenejše izdelke, več je manjših nakupov, potrošnik ni več lojalen enemu trgovcu," je pojasnil Balažič. Na poslovanje po njegovih pojasnilih dodatno negativno vpliva slabšanje bonitetne ocene države, pa tudi slabe gospodarske razmere v regiji, v kateri Mercator deluje.

Prihodki od prodaje nižji za 2,6 odstotka
Prihodki od prodaje skupine Mercator so se od januarja do marca znižali za 2,6 odstotka na 658,4 milijona evrov, čista izguba pa je znašala 8,6 milijona evrov. Balažič sicer poudarja, da se rezultati razlikujejo od trga do trga - Mercator tako v Srbiji in BiH-u dosega rast.

Balažič se ni mogel izogniti vprašanjem v zvezi s prodajo večinskega deleža Mercatorja. Poudaril je, da prodajni postopek, ki je sicer zelo obremenjujoč za družbo, poteka in da je družba pri tem tvorno sodelovala. V družbi si želijo, da bi prišlo do čimprejšnje odločitve glede prodaje, ki bo hitra, dokončna in zavezujoča, saj se bo le tako Mercator znova lahko začel ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo.

Po Balažičevih besedah se je treba zavedati, da potekata dva vzporedna procesa, ki sta izključujoča - prodajni proces in proces reprogramiranja dolgov -, ki čakata na odločitve drug drugega. "Pri prodaji je refinanciranje eden od pogojev, banke pa čakajo na dokončno odločitev lastnikov," je dejal.

Proces monetizacije nepremičnin ključnega pomena
Proces monetizacije nepremičnin, ki je zaradi zaostrovanja makroekonomske situacije, dragih bančnih virov in poteka prodajnega postopka za zdaj zamrznjen, je po Balažičevih besedah izrednega pomena za razdolžitev Mercatorja. Projekt bi, kot ocenjuje, znal biti ekonomsko smiseln v času, ko se bodo razmere umirile tako na strani lastništva kot makroekonomskih razmer.