Zgodba osmega najbogatejšega Slovenca, ki živi na davčno ugodnejši Malti, je znana. Leta 2011 se je prvič srečal z bitcoini in vstopil v kriptosvet, ki je zaznamoval njegovo življenje in poslovno pot.

Za takrat še ne toliko znane bitcoine je namenil vseh tisoč evrov prihrankov in se lotil tudi rudarjenja bitcoinov. Zadetek v polno je bila ustanovitev kriptomenjalnice Bitstamp skupaj z Nejcem Kodričem in provizije od menjave bitcoinov v trde valute ter obratno so oba ustanovitelja ponesle med najbogatejše Slovence.

"Delati dobre zgodbe, jaz mislim, da je to to," je 33-letni Merlak svoje življenjsko vodilo opisal novinarki Tednika, Janji Koren. Sam vidi investicije kot investiranje v nekaj, na kar si lahko na koncu ponosen, da si ustvaril nekaj, da bi mogoče spremenil svet. "To bi bilo idealno, ampak to je zelo težko narediti," pravi.

Bohinjska zgodba

Eno takih novih zgodb je začel marca letos, ko je po prodaji Bitstampa enemu najbogatejših Južnih Korejcev za tretjinski delež iztržil več kot 100 milijonov evrov in se odločil za nakup štirih hotelov v Bohinju, za katere je odštel 8,5 milijona evrov.

"Zaradi zgodbe. Ker te konce poznam, ker smo tja zahajali z družino in mi je bilo všeč. Všeč mi je bila ta zgodba z Zlatorogom, kaj bi se iz tega dalo narediti," odločitev za bohinjsko zgodbo utemeljuje Merlak, ki je začel poizvedovati, potem ko je slišal govorice, da so objekti na prodaj.

Največji zalogaj bo prav obnova Zlatoroga, ki je v zelo slabem stanju in bo potreboval deset milijonov evrov vložka. Zdaj je v pripravi arhitekturni načrt in dokončanje predvideva v dveh ali treh letih. Glede hotela Ski Vogel se o dostopu pogovarja z lastnikom gondole, avstralskim Slovencem Anthonyjem Tomažinom, v polnem teku pa je že obnova apartmajev Triglav, ki jih nameravajo odpreti že letos.

Nepremičnine mu ponujajo vsak dan

Sam je v obnovo bohinjskih hotelov vpet idejno. "Super sem zadovoljen, mislim, da imam prave ljudi, ki so to vzeli v svoje roke," je povedal. Čeprav so bohinjski hoteli lepa in enkratna zgodba, pa pravi, da ga sicer nepremičnine kot naložbena priložnost ne zanimajo preveč.

Vseeno dobiva ogromno ponudb. "Nepremičnine mi ponujajo vsak dan, dobivam emajle od lastnikov nepremičnin v Sloveniji, ki jih želijo prodati."

Za Merlaka so donosi nepremičnin običajno prenizki in pravi, da se ljudje vseh stroškov ne zavedajo. "To vključuje davke, to vključuje amortizacijo, to vključuje tudi čas, ki ga je treba vlagati v nepremičnine. Nepremičnina ni naložba, kot je delnica, ki jo kupiš, in to v bistvu prinaša dividende in lahko ležiš na plaži, če hočeš. Z nepremičnino se je treba ukvarjati."

Večino premoženja, ki ga revija Manager ocenjuje na 124 milijonov evrov in ga s tem uvršča na osmo mesto najbogatejših Slovencev, zato usmerja drugam. "Večino premoženja skušam investirati v likvidnostne stvari, se pravi v delnice, obveznice, druge vrednostne papirje," pojasnjuje.

Na vprašanje, katera je trenutno najboljša naložba, v smehu pokaže na majico z napisom Tesla, vendar v isti sapi dodaja, da je to verjetno tudi malce tvegana naložba, a če se izteče ...
Merlak je tudi lastnik enega največjih kmetijskih podjetij v Sloveniji – KŽK Žabnica, kjer ima več kot tisoč glav govedi, še vedno ima velik delež premoženja v bankah.

"Ljudje se mi malo smejijo, kako lahko imam depozite na banki pri takem znesku. Ampak če ti dobiš čez noč, ko prodaš podjetje, ko dobiš sto milijonov, za teh sto milijonov ne moreš kar reči, jaz bom pa jutri to investiral sem in vreči sto milijonov v neko investicijo," pojasnjuje stanje na svojem bančnem računu.

Bitstamp bi prodal tudi danes, a težje

Po njegovih besedah se je prodaja Bitstampa zgodila v pravem trenutku, pogajanja s kupcem pa so potekala leto dni. Zanj je Bitstamp postal prevelik in možnosti za prave inovacije ni bilo več, iz dneva v dan pa je bilo več birokracije.

"Moje srce ni nič krvavelo pri prodaji Bitstampa. Jaz sem bil vesel, da nam je to uspelo," je iskren Merlak in priznava, da bi tudi danes prodal, a mu verjetno to ne bi uspelo, saj je zanimanje za kriptovalute usahnilo.

Vseeno meni, da je prihodnost kriptovalut še vedno svetla. Vendar je zadeva še vedno zelo volatilna, zato kriptovalute prinašajo velike bume, pa tudi velike padce, česar se morajo ljudje zavedati, ko investirajo, in biti pripravljeni, koliko so pripravljeni na daljši rok izgubiti. "Ljudje se ne zavedajo, da pridejo bumi in potem sledi dve ali tri leta mrtvila na trgu, ki ga je treba preživeti."

Kljub prodaji Bistampa ostaja povezan s kriptosvetom in še vedno ima nekaj milijonov dolarjev v kriptovalutah, v katere še vedno verjame, čeprav je njihova vrednost po vrhuncu konec leta 2017, ko je bil, denimo, bitcoin vreden več kot 20 tisoč dolarjev, strmoglavila.

Kritično do slovenskih kriptožetonov

Ne skriva pa kritik na račun podjetij, ki so zbirala sredstva z izdajo kriptožetonov, tako imenovanih ICO-tov, ki jih je bilo še posebej veliko v Sloveniji. ICO-"vročica" je vrhunec dosegla leta 2017, ko so podjetja v samo nekaj dneh zbrala po več milijonov evrov.

Problema ne vidi v kriptožetonih, ampak v teh projektih, ki so jih večinoma naredili ljudje, ki nimajo veliko znanja in niso sposobni narediti projekta, ki so ga obljubili. "Normalno ti žetoni potem izgubijo vrednost, ker obljube niso izpolnjene. Ta ICO-zgodba je preživeta, zdaj prihajajo nove stvari," je prepričan.

Od slovenskih projektov s kriptožetoni so preživeli le redki. "Tu lahko govorimo o številkah dve ali tri, to je vse. Drugo meji na kriminal in bi se mogoče moral kdo ukvarjati s tem v Sloveniji. Ampak v Sloveniji tudi organizatorji denarnih piramid niso nasrkali," je neposreden in dodaja, da tudi zgodovina govori, da je Slovenija varen prostor za organiziranje takšnih stvari.

"Jaz mislim, da delam 24 ur na dan"

Kot pravi sam, ga bogastvo ni spremenilo, čeprav priznava, da je "najlepši neki mir, ki ti ga daje ta preskrbljenost – to je največji plus." Še naprej želi delati svoje projekte, pri čemer ne loči med prostim časom in delovnikom. "Jaz mislim, da delam 24 ur na dan, razen takrat, ko spim, pa še takrat si mogoče kakšno stvar izmislim."

O družini ne razmišlja, ker nima te želje, pa tudi svet je po njegovem mnenju danes drugačen, in je čisto normalno, če ljudje nimamo družine. Tudi nekih osebnih načrtov nima. "Ampak v bistvu samo vzamem te zgodbe, ki mi pridejo v življenje – recimo Bohinj je ena taka. Nočem se pač zbuditi čez 20 let in ugotoviti, da nisem nič naredil."

In v teh dneh že snuje novo zgodbo – na Jesenicah namerava postaviti enega največjih baterijskih sistemov za shranjevanje energije v tem delu Evrope.