Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in poslanka Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič sta se na novinarski konferenci odzvala na trditve NSi-ja o zelenem prehodu in predlogu novega energetskega zakona. NSi je za danes namreč sklical nujno sejo odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor, na dnevnem redu je le ena točka z naslovom: Ustavimo norost zelenega prehoda. (Prenos na dnu novice)

"Zakon ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in lesno biomaso, prav tako tudi ne ukinja plinskih omrežij in ne omejuje prodaje plina tistim, ki ga uporabljajo. Zato so trditve nekaterih političnih strank in interesnih združenj ne samo zavajajoče, temveč škodljive za vso družbo," so na MOPE-ju zapisali v sporočilu za javnost. Poslanka Nataša Avšič Bogovič je v izjavi za javnost dejala, da je v NSi-jevi zahtevi kup "neresnic, zavajanj, podtikanj, laži in strašenja". Dodala je, da gre za nasprotovanje zelenemu prehodu, ki ga pred prihajajočimi evropskimi volitvami izvajajo "skrajno desničarske stranke".

Sorodna novica NSi napoveduje referendum o noveli energetskega zakona, če je vlada ne bo spremenila

Ogrevanje na drva in drugo lesno biomaso

Predlog prenovljenega energetskega zakona, ki je šele začel svojo zakonodajno pot, med drugim predvideva možnost prepovedi vgradenj peči na trda in tekoča fosilna goriva "v strnjenih naseljih". Kot je na novinarski konferenci pojasnil Kumer, je Slovenija reliefno zelo raznolika, ponekod so vrednosti delcev PM, ki nastajajo tudi pri kurjenju lesa, močno presežene. Po študijah NIJZ-ja je onesnaženost z delci PM vzrok številnih smrti, zato bodo imele lokalne skupnosti možnost določena naselja opredeliti kot "strnjena". V tako opredeljenih strnjenih naseljih bo vgradnja peči na trda in tekoča fosilna goriva kot glavni vir ogrevanja prepovedana.

Z ministrstva so sporočili, da se prenovljeni energetski zakon obstoječih kurišč v strnjenih naseljih ne dotika. Dodali so, da zakon še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so zunaj strnjenih naselij. "Saj je les kot domači obnovljivi vir energije strateškega pomena za Slovenijo." Prav tako bo lesno biomaso mogoče uporabljati tudi v strnjenih naseljih kot drugotni vir za kuhanje ali ogrevanje s kaminom itd.

Prepoved vgradnje plinskih kotlov v nove stanovanjske stavbe

MOPE hkrati poudarja, da prenova zakona predvideva, da bodo obstoječi uporabniki plin lahko še naprej uporabljali za ogrevanje. Dovoljen bo v stavbah, ki se ogrevajo iz obstoječega plinskega omrežja. Omejitve bodo veljale zgolj za nove stanovanjske stavbe, "ki morajo biti že v osnovi skoraj ničenergijske in s tem fosilnih goriv niti ne potrebujejo".

Prav tako bodo dosedanji dobavitelji plina lahko podaljšali svoje koncesije. Pri tem je Kumer v izjavi za javnost dodal, da je normalno, da se pred podaljšanjem tovrstne koncesije, ki je lahko podeljena tudi za 25 let, proučijo nove tehnologije, ki jih je treba obravnavati enako kot možnost rabe plina.

Za obstoječe uporabnike plina so po navedbah ministrstva že na voljo finančne spodbude za opustitev rabe fosilnih goriv in prehod na rabo obnovljivih virov energije. "Pri preostalih vrstah novih stavb, kot so na primer poslovne stavbe, trgovski centri, industrijske stavbe itd., zakon ne prinaša nobenih omejitev. Ob tem velja poudariti, da bo ogrevanje na plin v prihodnje eden od dražjih načinov ogrevanja, zato je smiselno ljudi na to opozoriti že zdaj in postopno preiti na druge načine ogrevanja ter se tako izogniti energetski revščini."

Zemeljski plin bo še vedno dovoljen v stavbah, ki se ogrevajo iz obstoječega plinskega omrežja. Obstoječi uporabniki plina za ogrevanje bodo tega lahko še naprej uporabljali, koncesije pa se bodo lahko podaljševale brez večjih ovir.

"Nov obračun omrežnine prinaša pravičnejšo razdelitev stroškov"

Prav tako se je minister odzval na navedbe, da bo cena elektrike zaradi novega načina obračuna omrežnine v prihodnje občutno višja. "Ne drži. Novi način obračuna omrežnine prinaša pravičnejšo porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce," je dejal. Po ministrovih besedah bo veliko gospodinjstev v prihodnje plačevalo celo nekoliko manj kot doslej. "Cene bodo odvisne od tega, koliko kdo uporablja omrežje. Tisti, ki ne bo spremenil navad, bo plačeval enako kot doslej," je pojasnil. Bo pa spremenjen obračun po ministrovih besedah nagradil tiste, ki varčujejo z elektriko in omrežje obremenjujejo takrat, ko je manj zasedeno.

"Eden od očitkov je tudi, zakaj je zeleni prehod, ki nas veliko stane, sploh potreben. Ta očitek je zelo populističen, najbolj nas bo stalo, če ne bomo ničesar naredili, in to danes že doživljamo", je bil jasen Kumer in spomnil na posledice podnebnih sprememb, med drugim lanske poplave.

Zeleni prehod, trajnost in brezogljična družba so po besedah poslanke Avšič Bogovič teme, ki jih je treba načeti na način, da bo ta prehod najučinkovitejši, finančno vzdržen, konsistenten in da država kot doslej pomaga s subvencioniranjem različnih rešitev.

Seja odbora DZ-ja na to temo

Člani odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor so se na nujni seji seznanili s tematiko ukrepov na področju zelenega prehoda. Opozicijski poslanci so menili, da so deli predlagane novele energetskega zakona škodljivi, medtem ko so koalicijski poslanci opoziciji očitali zavajanje javnosti.

Sejo odbora je zahtevala poslanska skupina NSi-ja, ker menijo, da je novela energetskega zakona neprimerna. Moti jih, da vsebuje prepoved projektiranja in vgradnje kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjskih stavbah in prepoved projektiranja in vgradnje kurilnih naprav na tekoča in trda goriva v strnjenih naseljih ter da onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega omrežja.

"Nesprejemljivo je, da vlada 121.000 gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina, ki prispevajo dva odstotka izpustov ogljikovega dioksida v Sloveniji, prepoveduje način ogrevanja in jih sili v menjavo načina ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški," je na seji dejal poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec.

Kritični so tudi do novega načina obračuna omrežnine, ki se obeta z začetkom julija. Po njihovem prepričanju bo ta izrazito neugoden za obrtnike, podjetnike, kmete in velike odjemalce.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je poslancem NSi-ja očitala zavajanje javnosti. Zakon po njenih besedah namreč ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in lesno biomaso, ne ukinja plinskih omrežij in ne omejuje prodaje plina, kot to trdijo. "Če se danes ogrevaš na zemeljski plin ali lesno biomaso, boš to lahko počel tudi v prihodnje," je bila jasna državna sekretarka.

Slovenija mora po njenem prepričanju nadaljevati zeleni prehod, ki prinaša neštete gospodarske priložnosti in ustvarja nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Glede novega obračuna omrežnine je Seršen spomnila, da trenutni sistem izvira še iz časov nekdanje skupne države in so določene prilagoditve potrebne.

Direktorica agencije za energijo Duška Godina je pojasnila, da nov način obračunavanja omrežnine prinaša učinkovitejšo rabo omrežij.

"Cilj spremembe obračuna ni zakomplicirati življenja in delovanja ljudi in industrije, spremembe prav tako niso namenjene kaznovanju, kot se prevečkrat zavaja v javnosti, temveč je cilj spodbujanje odjemalcev, da dejavno sodelujejo pri zelenem prehodu in predvsem pravični porazdelitvi stroškov uporabe sistema med vse odjemalce," je pojasnila.

Predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so opozorili, da je še nekaj nejasnosti glede predlaganih sprememb energetskega zakona in novega načina obračuna omrežnine. Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zveze lastnikov gozdov Slovenije je bilo slišati kritike, da bo omejevanje uporabe lesne biomase za ogrevanje negativno vplivalo na lesno industrijo.

V Umanoteri in Focusu se medtem zavzemajo za vztrajanje pri zelenem prehodu in opuščanju fosilnih goriv za potrebe ogrevanja. Za uporabo alternativnih goriv pri ogrevanju, s čimer bi se zmanjšalo onesnaževanje zraka, pa se z vidika ustvarjanja bolj zdravega okolja zavzemajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Poslanska razprava

Poslanci Svobode so v precej burni razpravi članov odbora opozicijskim poslancem večkrat očitali zavajanje javnosti. "Z današnjo sejo se nepotrebno straši ljudi in lansira lažne informacije, ki temeljijo na napačnih interpretacijah zakona," je dejala poslanka Sara Žibrat.

Poslanka Lucija Tacer je izpostavila, da se bo omejitev ogrevanja na drva dotikala le tistih, ki bodo v strnjenih naseljih gradili novo hišo ali stanovanje obnavljali do te mere, da bo potrebno gradbeno dovoljenje.

Sorodna novica NSi napoveduje referendum o noveli energetskega zakona, če je vlada ne bo spremenila

Po prepričanju poslanca SDS-a Andreja Kosija se sicer vsi prisotni zavzemajo za zeleni prehod, a ta trenutno ne gre v pravo smer. Glede novele energetskega zakona je opozoril na pomanjkanje ustreznih definicij nekaterih izrazov, kot je na primer 'strnjeno naselje'.

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je pozval k javni predstavitvi mnenj glede sprememb energetskega zakona. Ob tem je spomnil na napoved NSi-ja, da bodo vložili predlog za razpis referenduma, če ne bo drastičnih izboljšav zakona.

Na koncu skoraj osem ur trajajoče seje so člani odbora na glasovanju zavrnili vse tri sklepe, ki so jih predlagali poslanci NSi-ja, med drugim, da bi odbor vlado pozval, naj umakne energetski zakon iz zakonodajne procedure.

Video: Posnetek seje v dveh delih