Tako bodo po Mramorjevih navedbah najprej upoštevali željo po poenostavitvi davčnih postopkov, ki jih vlada želi narediti "transparentne, enostavne in takšne, da bodo za vse enaki". Mramor se je ustanovne seje sicer udeležil prav na povabilo novega vodstva, ki je od ministra pričakovalo konkretne podatke o načrtih vladnih reform.

Novega predsednika GZS-ja Marjana Mačkoška je predvsem zanimalo, ali bo vlada bremena za gospodarstvo še zviševala ali pa jih bo celo znižala. Vendar Mramor na to vprašanje ni odgovoril, saj bodo posamezne spremembe pripravljali v ločenih paketih. "Če bi želeli spremeniti vse naenkrat, potem ne bomo naredili nič," je še dodal minister.

Mramor: Kazalci so pozitivni ...
Sicer pa so po Mramorjevem mnenju trenutne gospodarske razmere ugodne, pri čemer je poudaril predvsem znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja. Dodatno pa so slovenske bonitetne ocene po navedbah Mramorja popravile ugodne zadolžitve v tujini in to, da se je Slovenija lotila sanacije bančnega sistema.

Mramor je tudi zanikal, da so slovenska podjetja prezadolžena: "To je le v naših glavah," meni minister, saj je ta kazalnik pri Sloveniji precej pod povprečjem EU-ja. Obenem pa se je ustavilo zmanjševanje kreditne aktivnosti bank do gospodarstva, zaradi česar že narašča povpraševanje po kreditih tako pri velikih kot tudi pri malih in srednjih podjetjih, kar je po mnenju ministra dober znak.

Potrdil je tudi napovedi urada za makroekonomske analize, da se bo letošnji obseg BDP-ja povečal za dva odstotka, pri tem pa je tudi rast zaposlenosti visoka. Mramor pa pričakuje tudi nova vlaganja v podjetjih, ki imajo proizvodne zmogljivosti že skoraj zapolnjene. Za izvozno gospodarstvo pa je pozitivna tudi povečana stroškovna konkurenčnost na račun stroškov dela.

... a ne bodo ostali takšni brez sprememb
Obenem pa Mramor svari, da je za ohranitev pozitivnih kazalcev še vedno treba rešiti nekatere težave. Predvsem ima Slovenija še vedno zelo visok delež slabih kreditov v bankah, javnofinančni primanjkljaj pa je kljub znižanju še vedno previsok.

Težavo v Sloveniji pa predstavljajo tudi demografska gibanja, saj se v Sloveniji najdlje šolamo in najhitreje upokojimo, imamo pa tudi zelo dolgo obdobje neaktivnosti med končanim študijem in zaposlitvijo. Ta gibanja po mnenju Mramorja predstavljajo krepitev tveganj, ki prihajajo iz mednarodnega okolja, zlasti iz ZDA in Grčije.