Kot je pojasnila urednica revije Stefanie Linhardt, so Mramorju naziv evropskega finančnega ministra leta podelili tudi zaradi nadaljevanja privatizacije in uspeha pri implementaciji celovitega programa reform ter aktivnosti za postopno javnofinančno konsolidacijo Slovenije.

Na mednarodno priznanje se je odzval tudi Mramor, ki pravi, da je vesel, da Slovenija znova velja za finančno verodostojno državo z relativno visoko gospodarsko rastjo, s padanjem brezposelnosti, še posebej med mladimi, in rastjo zaposlenosti.

Brez mednarodne pomoči smo se izvili iz krize
"Sloveniji je z odločno in pametno ekonomsko politiko uspelo samo v dveh letih brez mednarodne pomoči iziti iz globoke finančne krize. Brez zglednega sodelovanja ključnih institucij - vlade, DZ-ja in Banke Slovenije to seveda ne bi bilo mogoče," je po poročanju finančnega ministra povedal minister.

Izpostavil je tudi delo državnih sekretarjev in vseh zaposlenih na ministrstvu ter njegovih uradih. "Ob vseh tekočih ukrepih ekonomske politike se je ministrstvo soočalo še z vrsto nepredvidenih problemov, kot so dodatni izdatki, povezani z begunsko krizo, in z neugodnimi izidi mednarodnih tožb iz preteklosti," so še zapisali na ministrstvu.

GZS: Nagrada Mramorju bolj priznanje njegovim predhodnikom
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa štejejo nagrado bolj za priznanje Mramorjevima predhodnikoma Janezu Šušteršiču in Urošu Čuferju. Mramorjeve zasluge so predvsem v tem, da je vztrajal na začrtani poti in ni vedno popustil pritiskom po povečevanju javne porabe, so zapisali.

"Prav bi bilo, da Mramor simbolično deli to priznanje s tistimi, ki so največ prispevali k temu, da je podoba Slovenije v mednarodni finančni javnosti bistveno boljša kot pred leti. Nenazadnje tudi za to, ker je podobno priznanje leta 2005 prejel takratni finančni minister Andrej Bajuk, zasluge pa je nedvomno imel predvsem Mramor, ki je bil finančni minister pred tem," je zapisal generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič.

Po njihovem mnenju Mramor ni opravil domače naloge pri odhodkih davčnega proračuna. "Javno finančno konsolidacijo izvaja z dodatnim davčnim zategovanjem pasu. Stroški zadolževanja so se res znižali, a zaradi odločitev, ki so bile sprejete že pred njim, in zaradi uspeha pomembnega dela gospodarstva, ki je največ prispevalo k rasti bruto domačega proizvoda," so navedli.

Javno finančni dosežki so namreč posledica zakona o uravnoteženju javnih financ, sanacije in dokapitalizacije bank, ustanovitve Družbe za upravljanje terjatev bank, pri katerih je bila večina odločitev sprejetih pred njegovim mandatom. Veliko pa je k temu prispevalo tudi gospodarstvo, predvsem izvozniki, so še prepričani v GZS-ju.

Cerar prepričan, da je priznanje zasluženo
Na priznanje Mramorju se je odzval tudi predsednik vlade Miro Cerar. Po njegovih besedah gre za izjemno priznanje, najprej ministru, bi si pa Cerar upal reči, da delno tudi vladi, ki je ministra "skupno podpirala v teh zelo težkih razmerah, ki smo jih podedovali iz prejšnjih obdobij".

"In smo kljub temu uspeli, seveda z njegovim velikim angažmajem, doseči zelo pomembne premike v smeri konsolidacije javnih financ, od sprejema fiskalnega pravila do znižanja primanjkljaja in stabilizacije javnega dolga," je dodal.

Po Cerarjevem prepričanju gre za velike dosežke, zato ocenjuje, da je priznanje zasluženo.