Cene novih stanovanj so se glede na prejšnje četrtletje zvišale za 13,8 odstotka, cene novih družinskih hiš pa so se za 0,1 odstotka znižale. Pri rabljenih stanovanjskih nepremičninah so se cene glede na prvo četrtletje zvišale za 3,5 odstotka, za 5 odstotkov pa se je zvišala cena rabljenih hiš. Ploštajner ob tem opozarja, da ti podatki ne predstavljajo nobenega presenečenja, saj odražajo dlje časa trajajoče gibanje na trgu nepremičnin.

Tako tudi hitrejša rast cen novih nepremičnin odraža pomanjkanje novih nepremičnin na trgu, poudarja Ploštajner in dodaja, da pravne osebe, ki se odločajo za novogradnje v Ljubljani, gradijo predvsem večja stanovanja, pač z mislijo na kupce iz višjega sloja. "Leta 2007 je bilo povprečno novo stanovanje v Ljubljani veliko 70 kvadratnih metrov, lani pa 120." Ob tem so podjejta leta 2007 na trg ponudila 1.500 novih stanovanj, v zadnjih treh letih pa 200 še izpostavlja Ploštajner. Tako tudi ni presenetljiv podatek, da se je v drugem četrtletju letošnjega leta prodalo 59 novih nepremičnin, kar je najmanj odkar na statističnem uradu spremljajo trgovanje z nepremičninami.

Pričakovanje povečanega števila najemnikov
V praksi to pomeni, tako Ploštajner, da bo reševanje stanovanjskega vprašanja oziroma osamosvajanja, zlasti pri mladih, čedalje težje, prav tako pa bodo morali mladi vedno večji delež dohodka nameniti stanovanjem. "V mestih bo to pomenilo tudi povečanje števila najemnikov, kar bo za Slovenijo še posebej zanimivo, glede na to, da smo se identificirali kot družba lastnikov. Ideološko se bomo še naprej identificirali, materialno pač ne."

V drugem četrtletju so bile tako stanovanjske nepremičnine v povprečju na letni ravni dražje za 13,4 odstotka. Najbolj so se zvišale cene novih stanovanj (30,3 odstotka), sledile so cene novih družinskih hiš (20,2 odstotka), rabljenih stanovanj v občini Ljubljana (16,0 odstotka), rabljenih družinskih hiš (10,6 odstotka) in rabljenih stanovanj v preostali Sloveniji (9,8 odstotka).

Turizem lastnikom odprl dodatno dilemo
Ploštajner ob tem opozarja, da višja rast v občini Ljubljana ni presenetljiva, saj gre za mesto, ki raste, obenem pa ni nobene regulacije cen nepremičnin, niti z vidika dodatne ponudbe niti z vidika omejevanja najema ali spodbujanja dolgotrajnega najema. K temu je treba dodati tudi pojav oddajanja stanovanj po spletnem ponudniku AirBNB, na katerem je bilo poleti v Ljubljani na voljo okoli 2.000 stanovanj.

"AirBNB ni pojav, ki bi bil razlog za te več let trajajoče trende, jih je pa zaostril," poudarja Ploštajner in dodaja, da vpliv turističnega oddajanja stanovanj ni zanemarljiv. "Sedaj imajo tisti, ki stanovanja oddajajo, še dodatno dilemo, ali se jim bolj izplača oddajati stanovanja turistom. V praksi to pomeni še manj spodbud za dolgoročne najeme, saj nihče ne bo želel skleniti pogodbe po fiksni ceni, za daljše obdobje, dokler bo odprto vprašanje, ali ne bi lahko s turizmom zaslužili več."

Se bo politika ukvarjala s stanovanji?
Je pa po mnenju Ploštajnerja sedaj mogoče čas, ko se bo politika dejavneje vključevala v urejanje trga stanovanj, saj bo s povečanjem števila ljudi s stanovanjskim oz. bivalnim problemom to področje tudi bolj zanimivo za nabiranje političnih točk; tako po njegovem mnenju ni naključje, da je ljubljanski župan Zoran Janković pred letošnjimi lokalnimi volitvami napovedal gradnjo neprofitnih stanovanj.

Prav tako se bo po mnenju Ploštajnerja odprla tudi možnost, da bi bila politika manj osredotočena na lastnike, saj bo status najemnika postal nekaj običajnega in ne več negativni odklon, ki zadeva tiste, ki si lastne nepremičnine ne morejo privoščiti. "A žal je bolj verjeten scenarij, da se bodo za tiste, ki ne morejo postati lastniki stanovanja, razmere poslabšale. Tudi predvideni ukrepi v koalicijski pogodbi bolj nakazujejo zaščito lastnikov, kar v praksi pomeni dodatno odrinjanje na rob, zlasti za mlade."