Da je slovensko gospodarsko že več let v krizi, ni treba ponavljati, od nove vlade pa gospodarstveniki pričakujejo več spodbude, vlaganja v naložbe in spremembo davčne zakonodaje, kar bi dalo nov zagon gospodarski rasti. "Koalicijska pogodba vsebuje veliko sistemskih rešitev, ki bodo, če bodo na pravi način in pravočasno implementirane, prispevale tudi h gospodarski rasti," meni predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak.

Takšne so po njegovem mnenju napovedi o zmanjšanje davka na dobiček, uvedba socialne kapice, ki bo stimulativno delovala na zaposlene, ki ustvarjajo inovativne rešitve, ter dodatne olajšave za naložbe v razvoj. Prav pri naložbah ne bi smeli varčevati, je prepričan.

Ob tem pa opozarja, da se prevečkrat dogaja, da te naložbe, "financirane iz našega davkoplačevalskega denarja, izvajajo predvsem tuje firme, ki so lahko tudi dražje in manj kakovostne. Nihče ne pričakuje kakršnih koli privilegiranih položajev, dejstvo danes pa je, da smo v neenakopravnem položaju, ker določene ožje interesne skupine dosegajo, da take investicije izvajajo drugi izvajalci."

Energetska prenova stavb bi bila dobra naložba
Prepričan je, da bi bilo treba velike naložbe, kot so šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, naložbe v hidroelektrarne, v energetsko obnovo stavb, še posebej pa v zdravstvu, ciljno koristiti tudi kot vzvod za rast domačega gospodarstva in za povečevanje njegove konkurenčnosti.

V Nemčiji je na primer eden od protikriznih ukrepov slonel prav na vzpostavljanju pogojev za zmanjšanje porabe fosilnih goriv za energetsko obnovo. Tako bi tudi pri nas po Seljakovih besedah lahko vlagali v energetsko prenovo stavb javnega in zasebnega sektorja. "To bi pomenilo ustrezen zagon gradbenega sektorja, ki v Sloveniji to nujno potrebuje. Obenem bi to pomenilo dodatna delovna mesta, polnjenje državnega proračuna, hitro vračilo teh investicij, sočasno pa bi z novimi tehnologijami bistveno znižali porabo fosilnih goriv. Tako bi se izognili kaznim in obremenitvam," je dodal.

Združevanje družb za večjio konkurenčnost
V družbi Hidria so se zato jeseni pridružili projektu oblikovanja konzorcija Feniks, v katerem je več podjetij iz Srbije in Slovenije. Več kot 100 vodilnih menedžerjev jugovzhodne Evrope se je tedaj sestalo in ugotovilo, da bi se morali znotraj tega območja znova začeti povezovati.

"V tej regiji z najboljšimi kompetencami razpolagamo na področju gradbeništva. Ugotovili smo, da je po eni strani prišlo v Sloveniji do propada velikega dela kompetenc s tega področja, na nekaterih delih v Srbiji bistveno manj. Se je pa v Sloveniji po drugi strani razvil segment gradbene industrije, ki je zelo inovativen na področju opreme za stavbe, na področju različnih materialov, in inovativnih rešitev na tem področju. Če ustrezno združimo te še vedno močne gradbene izvajalske kompetence Srbije in njihov dostop do tržišč z našimi inovativnimi sposobnostmi, bomo skupaj lahko kandidirali za projekte, ki jih do zdaj vsak posamezno nismo v stanju nasloviti," pojasnjuje Seljak. Upa, da bodo kakšen skupen posel lahko izvedli tudi pri nas.