Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je po srednem vrhu v Bruslju takoj vzpostavil telefonsko zvezo s kitajskim predsednikom, vodja začasnega sklada EFSF Klaus Regling pa je v četrtek odšel kar v Peking na posvetovanja s predstavniki kitajskega finančnega ministrstva in centralne banke glede nadaljnjih kitajskih vlaganj v evropske obveznice. Kitajska ima 3.200 milijard dolarjev zunanjih rezerv, kar je največ na svetu. Seveda se postavlja vprašanje, kaj bi zahtevala v zameno. Sarkozy zatrjuje, da njena morebitna pomoč ne bo ogrozila evropske neodvisnosti.

Norveška ne bo priskočila na pomoč
Če bo večji del rezerv (predvidoma od 50 do 100 milijard) Kitajska vložila v Evropo in krepila sklad EFSF, bo želela ustrezno zavarovanje pred izgubami. Ena izmed rešitev je, da prvih 20 odstotkov morebitne izgube krije sklad EDSF, nevarnost pred valutnim tveganjem pa bi odpravili z izdajo obveznic, ki bi bile (vsaj delno) denominirane v juanih. Medtem je sklad EFSF dobil "košarico" iz Norveške, saj je prvi mož tamkajšnje centralne banke zavrnil idejo, da bi vanj vlagal državni pokojninski sklad, v katerem je 400 milijard evrov.

Japonci upajo, da jih ne bo zajel "ogenj"
Finančni trgi so zelo pozitivno ocenili razplet dogovora evropskih voditeljev v Bruslju, saj so delniški indeksi zlasti v četrtek močno pridobivali (tudi po pet odstotkov), medtem ko se je v petek rast umirila, potem ko je morala Italija na dražbi 10-letnih obveznic privoliti v do zdaj najvišjo obrestno mero. Kritiki pravijo, da se hudič skriva v podrobnostih in da bo morala Evropa odgovoriti še na številna odprta vprašanja, med katerimi je na prvem mestu, kako okrepiti sklad EFSF. Nekateri tudi svarijo, da bo potrebnih še več ukrepov. "Ne gori na drugi strani reke," je povedal japonski premier Jošihiko Noda, ki se zaveda, da se "ogenj" lahko hitro razširi na vse dele sveta, zato si želi dodatnih rešitev za končanje krize.

.

Izjemna oktobrska rast na Wall Streetu
Pogled na gibanje delniških indeksov je bil prejšnje dni res obetaven. Širši newyorški indeks S & P 500 se je na tedenski ravni povzpel za 3,7 odstotka, v mesecu oktobru pa je pridobil že 13 odstotkov, tako da se obeta največja mesečna rast tega indeksa po letu 1974. Zasluge za rast imajo tudi večinoma odlične objave četrtletnih poslovnih rezultatov. V petek sta se pozitivnim presenečenjem pridružila Merck in Chevron. Oktobrska rast je hedge sklade ujela na levi nogi, in če bodo poskušali nadoknaditi svojo izgubo (letos je v povprečju osemodstotna) in se pridružiti bikovskim vlagateljem, se za lep konec leta 2011 ni treba bati.

Rast potrošnje v ZDA
V skladu s teorijo so rast delniških trgov oktobra spremljali padci obveznic, to pa je posledično zvišalo njihove donose. Pri ameriški desetletni obveznici je v četrtek donos dosegel že 2,40 odstotka, kar odraža prepričanje vlagateljev, da v ZDA ne bo nove recesije. Gospodarska rast se je v tretjem četrtletju po prvih ocenah 2,5-odstotna in s tem skoraj dvakrat višja kot v drugem četrtletju. Septembrska potrošnja je porasla za 0,6 odstotka, kar je lepo izhodišče pred nakupovalno mrzlico, ki se bo v ZDA začela na zahvalni dan.

Tudi zlato in srebro navzgor
Precej nenavadno je, da prejšnji teden ni bil dober le za delnice, ampak tudi za plemenite kovine. Pričakovali bi, da bo po srednem bruseljskem vrhu zlato izgubilo status varnega pribežališča, vendar se je njegova vrednost na tedenski ravni povzpela za 6,5 odstotka, kar je največja rast po januarju 2009. Srebro (vredno je dobrih 35 dolarjev) je od ponedeljka do petka poskočilo celo za 13 odstotkov, kar je rekordna tedenska rast v več kot treh letih. Razmerje med zlatom in srebrom se je prvič v zadnjem mesecu znižalo pod 50.

Pri nas še vedno mrtvilo
Ljubljanska borza se lahko resda pohvali, da je indeks SBI TOP že peti teden zapored naraščal, saj se je v preteklem tednu zvišal za dva odstotka, a kaj, ko je promet še vedno izjemno nizek. Še največ prometa je bilo z delnicami Mercatorja, ki so se podražile za šest odstotkov. Konzorcij bank in Pivovarna Laško so se kot lastniki Mercatorja odločili, da se bodo prihodnje tri tedne ekskluzivno pogajali z Agrokorjem, enim izmed štirih interesentov za nakup Mercatorja. Delnice Nove KBM (banka je imela v prvih devetih mesecih za 6,2 milijona evrov čistega dobička, kar je slaba polovica manj kot lani) so padle za 5,73 odstotka.