Po starem sistemu se je omrežnina plačevala glede na nazivno moč glavne varovalke, pa četudi je odjemalec uporabljal zgolj drobec te moči. Te prakse je zdaj konec, gledala se bo dejanska obremenitev omrežja. Foto: BoBo
Po starem sistemu se je omrežnina plačevala glede na nazivno moč glavne varovalke, pa četudi je odjemalec uporabljal zgolj drobec te moči. Te prakse je zdaj konec, gledala se bo dejanska obremenitev omrežja. Foto: BoBo

A vse skupaj povprečnega in majhnega porabnika elektrike, pa naj bo to gospodinjstvo ali poslovni odjemalec, ni treba skrbeti, saj bo po novem izračunu cena omrežnine, vezana na dogovorjeno obračunsko moč, zanj nižja, zagotavljajo na Agenciji za energijo Slovenije. Po starem sistemu se je obračunska moč namreč plačevala glede na nazivno moč varovalk, pa četudi je odjemalec v praksi uporabljal zgolj drobec te moči. Nekdo drug, ki je omrežje na primer obremenjeval desetkrat bolj, je plačeval enak znesek omrežnine, in ta praksa se zdaj končuje.

"Nov model bo pravičneje razporedil stroške omrežnine, tisti, ki bolj uporabljamo omrežje, bomo prek priključne moči plačali več kot tisti, ki manj. Kar zanima gledalce, pa je, da bo povprečno gospodinjstvo plačalo manj omrežnine, tisti, ki imamo sončne elektrarne in druge moderne porabnike, kot so polnilnice za električna vozila, savne, bazene, toplotne črpalke, pa bomo plačevali več, kar je prav," je v oddaji Marcel nedavno pojasnil predsednik Elesa Aleksander Mervar in dodal, da bo tudi majhen poslovni odjem plačeval manj omrežnine, veliki porabniki na srednjenapetostnem omrežju bodo primorani prilagoditi svoje konice odjema, veliko več pa bodo plačevali veliki porabniki, kot so železarne, Talum itd.

Da je nov način obračuna pravičnejši, je v intervjuju za STA pojasnila tudi direktorica Agencije za energijo Duška Godina. Pravičnejši bo zato, ker bo prekinil sedanjo prakso, ko nekateri plačujejo veliko premalo, nekateri pa občutno preveč, in bo upošteval dejansko uporabo omrežja. To bo omogočilo merjenje porabe na 15 minut, kar je že omogočeno za 95 odstotkov odjemalcev, do konca leta 2025 pa bodo z naprednimi merilnimi sistemi opremljeni vsi, je napovedala Godina.

V praksi to pomeni, da bodo po novem veliki porabniki elektrike, ki se na primer ogrevajo s toplotnimi črpalkami, imajo hitre polnilnice za električne avtomobile, uporabljajo domačo savno, ogrevajo bazene itd., za omrežnino plačali precej več kot doslej, majhni porabniki, ki vsega tega nimajo, pa manj kot doslej.

Podobno bo pri poslovnih odjemalcih, kjer bodo majhni porabniki po novem plačevali nižje stroške, pri velikih in intenzivnih industrijskih obratih, priključenih na visoko napetost, pa bo podražitev največja. Direktorica agencije je prepričana, da podražitev ne bo bistveno prizadela podjetij, saj da večji del končnega stroška – okoli 80 odstotkov – predstavlja energija, ki jo lahko podjetja dolgoročno zakupijo po ugodni ceni.

Sorodna novica Povprečnemu gospodinjstvu naj bi se strošek omrežnine prihodnje leto znižal

Kako je videti novi tarifni sistem v praksi?

Oktobra torej v veljavo stopa nov tarifni sistem, s katerim poleg pravičnejšega obračunavanja med drugim želijo spodbuditi tudi učinkovitejšo rabo električnega omrežja. Novi sistem uvaja večje časovno razlikovanje v porabi elektrike in daje močnejše cenovne signale za prilagoditev navad in odjema energije pri ljudeh. Na ta način želijo doseči razbremenitev omrežja v času največje porabe, kar bo v prihodnosti postala nujnost, so zapisali na spletni strani Agencije za energijo.

Znotraj dneva so vedno trije časovni bloki, v dveh sezonah jih je pet, njihova cena pa je odvisna od obremenjenosti omrežja. Najdražje bo med 7. in 14. uro ter 16. in 20., malo ceneje bo med 6. in 7. uro zjutraj, 14. in 16. uro popoldne in med 20. in 22. uro zvečer, najceneje pa bo ponoči, torej od 22. ure zvečer pa vse do 6. ure zjutraj.

Znotraj koledarskega leta sta določeni tudi dve sezoni, in sicer visoka oz. zimska (november–februar), ko je omrežnina dražja, in nižja (marec–oktober), ko je cenejša. Med razlogi za dražjo elektriko pozimi je na primer njena poraba za ogrevanje, pa tudi dejstvo, da je proizvedene veliko manj elektrike iz obnovljivih virov (sončne celice), kar pomeni, da se pozimi poraba poveča, hkrati ko proizvodnja upade.

Ko je pričakovana obremenjenost največja, na primer na delovnik pozimi, bodo tarife najdražje, najcenejša pa na dela prost dan poleti v nočnem času, ko je poraba energije najnižja.

Drugi faktor, ki bo določal, koliko omrežnine bomo plačali, pa je naša dogovorjena obračunska moč, ki bo pri oblikovanju cene omrežnine igrala glavno vlogo, saj so stroški omrežja povezani primarno z njegovo obremenitvijo. To v praksi pomeni, da bo najceneje npr. zagnati savno po 22. uri, pri tem pa bo treba paziti, da ne bomo hkrati zagnali preveč naprav in presegli dogovorjene obračunske moči. Če bo obračunska moč presežena, bo namreč za vsakih novih 15 minut prekoračitve sledila kazen v obliki dodatno zaračunane omrežnine za preseženo moč.

Prenova obračunavanja omrežnine uvaja pet časovnih blokov s svojimi tarifnimi postavkami. Omrežnina bo najdražja pozimi na delovni dan med 7. in 14. uro in nato spet med 16. in 20. uro. Najcenejša pa bo v toplejšem delu leta, na dela prost dan, med 22. in 6. uro. Foto: MMC RTV SLO
Prenova obračunavanja omrežnine uvaja pet časovnih blokov s svojimi tarifnimi postavkami. Omrežnina bo najdražja pozimi na delovni dan med 7. in 14. uro in nato spet med 16. in 20. uro. Najcenejša pa bo v toplejšem delu leta, na dela prost dan, med 22. in 6. uro. Foto: MMC RTV SLO

"Nekateri se bojijo, da bodo morali ponoči likati in prati, ni tako grozno. Kdor ima enakomerno priključno moč in normalno porabo, npr. priključno moč štiri kilovate in porabo štiri megavatne ure na leto, se nima kaj bati," je napovedal Mervar.

Za vse odjemalce, ki so bili že zdaj varčni, prilagajanje najverjetneje ne bo imelo prav nobenega učinka, pa je ocenila Godina. Vsi, ki imajo številne energetsko potratne porabnike (toplotna črpalka, električno vozilo, ogrevanje bazena, savna … itd.), pa bodo lahko prilagajali svoj odjem tako, da ne bodo vseh naprav poganjali hkrati.

Prehodno obdobje brez kaznovanja

Presežena obračunska moč se sicer vse do 30. 9. 2026 še ne bo obračunavala za male porabnike s priključno močjo do 43 kilovatov (kW). Bo pa informacija o prekoračitvah in stroških, povezanih s tem, navedena na računu za elektriko in portalu Moj Elektro. Tako bodo odjemalci imeli dovolj časa zadevo preštudirati in spremeniti bodisi dogovorjeno priključno moč bodisi svoje navade.

Na tem mestu velja izreči opozorilo, da v prehodnem obdobju dogovorjene obračunske moči nikakor ne smemo sami spreminjati, saj odjemalci po spremembi ne bomo več oproščeni plačila omrežnine za presežno moč!

Odjemalcem s polnilnicami za električna vozila se bo omrežnina podražila. Foto: Pixabay
Odjemalcem s polnilnicami za električna vozila se bo omrežnina podražila. Foto: Pixabay

Dogovorjena obračunska moč

Podlaga novemu obračunu bo dogovorjena obračunska moč. Elektrooperaterji jo bodo na podlagi preteklih navad odjema, in sicer na podlagi treh največjih konic porabe v zimskem obdobju, sami določili za posamezni časovni blok za prihodnje koledarsko leto in o tem odjemalce seznanili na računih za junij, julij, avgust in september.

Odjemalci bodo to vnaprej določeno dogovorjeno obračunsko moč lahko tudi poljubno spremenili navzgor ali navzdol (prek portala Moj elektro ali neposredno pri svojem elektrooperaterju) glede na svojo pričakovano porabo. Sprememba je brezplačna in jo lahko izvedemo na mesečni ravni. Če spremembo sporočimo do 8. dne v tekočem mesecu, bo začela veljati že takoj s prvim dnem naslednji mesec.

Če bo odjemalec presodil, da lahko spremeni navade in v prihodnje ne uporablja preveč potratnih naprav hkrati, si bo lahko obračunsko moč znižal in si s tem znižal račun za omrežnino. Sprememba navzgor pa bo najbrž potrebna, če bo na primer odjemalec svoje gospodinjstvo močno elektrificiral, zamenjal način ogrevanja in priklopil toplotno črpalko ali začel na novo uporabljati kakšne druge velike porabnike elektrike, česar prej ni počel.

Toplotne črpalke so precejšnja obremenitev za omrežje, zato bo za imetnike po novem omrežnina dražja. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Toplotne črpalke so precejšnja obremenitev za omrežje, zato bo za imetnike po novem omrežnina dražja. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik

Kaj pa novi uporabniki?

Pri na novo priključenih uporabnikih elektrooperater nima podatkov iz zadnje visoke sezone, s katerimi bi lahko določil dogovorjeno obračunsko moč, zato se pri novem uporabniku za prvo obdobje določi, da je dogovorjena obračunska moč enaka doseženi moči.

Nov uporabnik je nekdo, ki se prvič priključuje v omrežje, je nov plačnik na obstoječem merilnem mestu, nima 15-minutnih meritev za zadnje obdobje visoke sezone, prehaja na individualno samooskrbo ali skupnostno samooskrbo, pa tudi nekdo, ki se ponovno priklaplja, če je bilo merilno mesto odklopljeno več kot 30 dni.

Nov uporabnik bo tako imel določeno dogovorjeno obračunsko moč šele, ko bodo na voljo podatki iz prve visoke sezone ali pa če si bo dogovorjeno obračunsko moč določil kar sam.

Presežna moč

Če odjemalec preseže svojo dogovorjeno obračunsko moč, sledi kazen za vsakih 15 minut prekoračitve v obliki zaračunane dodatne omrežnine za presežno moč. Kot so zapisali na spletni strani Elesa, bodo račun za omrežnino občutneje zvišale zgolj prekoračitve v dražjih časovnih blokih znotraj dneva.

Pri obračunu omrežnine za presežno moč se uporabi ista tarifna postavka za moč, pomnožena z dejavnikom utežitve, pri čemer je pomembno tudi, za koliko je presežena dogovorjena obračunska moč ter koliko časa (koliko 15-minutnih intervalov) je to trajalo.

Odjemalci lahko morebitno preseganje preprosto predvidijo tako, da seštejejo nazivne moči vseh naprav, ki jih nameravajo hkrati zagnati, pri čemer ne smejo pozabiti na naprave, ki so stalno priključene, kot sta zamrzovalna skrinja, hladilnik itd. Portal Moj elektro bo omogočal tudi brezplačno obveščanje o vseh prekoračitvah.

NapravaIndikativna nazivna moč (vati)
Energetsko varčna LED-žarnica20
Prenosni računalnik50
Običajna žarnica

60

Televizor

140

Namizni računalnik

200

Hladilnik300
Razvlažilnik zraka500
IR-panel800
Sušilec za lase1000
Sesalec1000
Mikrovalovna pečica1000
Toaster1000
Pralni stroj1200
Sušilni stroj1200
Grelnik vode1500
Navadna pečica1500
Bojler1500
Polnilnica za električno vozilo – Navadna vtičnica2500
Klimatska naprava3000
Toplotna črpalka4000
Polnilnica za električno vozilo – enofazna5000
Polnilnica za električno vozilo – trofazna11.000

Vir: Učinkovita raba omrežij (Agencija za energijo)

Račun za elektriko bo še kompleksnejši

Račun za omrežnino bo še naprej sestavni del računa za elektriko, a po novem bo prikazoval omrežnino za energijo in omrežnino za dogovorjeno moč za različne časovne bloke. Če bo odjemalec presegal dogovorjeno moč v posameznih časovnih blokih, pa bo na računu tudi strošek omrežnine za presežno moč.

Račun za elektriko poleg omrežnine sestavljajo še cena elektrike, prispevki, trošarina na električno energijo in DDV.

Kaj sploh je omrežnina?

Omrežnina je namenjena plačevanju stroškov, ki nastanejo s prenosom in distribucijo električne energije od proizvajalcev elektrike, kot so elektrarne, do končnih odjemalcev bodisi gospodinjstev ali industrije. Namenjena je za delovanje distribucijskih elektrooperaterjev, pokrivanju stroškov sistemskih storitev in delovanja Agencije za energijo. Predstavlja približno tretjino zneska na računu za elektriko.

Podražitve elektrike v prihodnjih dveh letih ni pričakovati. Foto: Shutterstock
Podražitve elektrike v prihodnjih dveh letih ni pričakovati. Foto: Shutterstock

Podražitve elektrike (še) ne bo

Znesek na položnici za elektriko bo po prenovi obračuna omrežnine drugačen, a sama cena elektrike se zaradi tega ne bo spremenila. Cena elektrike se namreč oblikuje na energetskih borzah in je odvisna od mednarodnega dogajanja predvsem v širšem evropskem prostoru.

Novi obračun se bo prvič odrazil na položnicah novembra za mesec oktober, ki je zadnji mesec nižje oz. cenejše sezone, nato pa bomo prešli v zimsko visoko oz. dražjo sezono omrežnin. "1. 10. je nesrečen datum, ker bo samo še oktobra nižja omrežnina, sledijo štirje meseci visoke. Že vnaprej napovem, da bo veliko medijskih laži na temo, koliko je šlo gor," je Mervar napovedal, da se bo v medijih veliko manipuliralo s podatki, češ, kako zelo se je zaradi spremembe zaračunavanja podražila omrežnina.

Z novim letom se obetajo tudi dodatne spremembe na računih za elektriko, saj se bo iztekla regulacija cen za 90 odstotkov porabe v gospodinjstvih, poleg tega pa bodo gospodinjstva znova začela plačevati prispevek za obnovljive vire energije (OVE). Mervar vsaj za naslednji dve leti dražje elektrike vseeno ne pričakuje. "V letih 2025 in 2026 se po moji oceni drastično ne bo povišala, vse je odvisno, po kakšnih cenah so trgovci zakupili elektriko za naslednji dve leti, na borzah cene padajo. Naslednje leto bodo sedem odstotkov nižje cene, leta 2026 pa 21 odstotkov nižje," je pojasnil glede cen v bližnji prihodnosti.

Zeleni prehod in drage investicije

T. i. zeleni prehod z opuščanjem fosilnih goriv sicer s seboj prinaša elektrifikacijo ogrevanja in prometa, kar vedno bolj obremenjuje obstoječe električno omrežje, zato bodo v prihodnjih letih potrebne velike investicije, posledično pa bo treba z omrežninami pobrati veliko več denarja, je pojasnila direktorica agencije za energijo Duška Godina.

Naložbe v distribucijski sistem v razvojnem načrtu 2025–34 so ocenjene na 4,48 milijarde evrov, kar bo morala pokriti omrežnina na računih za elektriko. Do vključno leta 2026 se obseg pobrane omrežnine ne bo spremenil, nato pa bi se po besedah Godine v obdobju 2027–32 glede na načrte razvoja električnega omrežja po nekaterih ocenah morala omrežnina podražiti za 76 odstotkov, pri čemer bo največja podražitev iz leta 2026 na leto 2027, in sicer 29-odstotna.