ECB je bil prisiljen posredovati, saj bi se v nasprotnem primeru v krizi lahko znašle tudi evropske banke. Foto: EPA
ECB je bil prisiljen posredovati, saj bi se v nasprotnem primeru v krizi lahko znašle tudi evropske banke. Foto: EPA

To je že četrta pomoč Evropske centralne banke, ki je namenjena blaženju likvidnostnih težav bank, ki so nastale zaradi krize na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov. Pretekli teden je banka v obtok poslala najprej 94,8 milijarde, nato še 61,05 milijarde, včeraj pa še dodatnih 48 milijard .

V Evropski centralni banki sicer menijo, da se razmere na finančnem trgu normalizirajo, agregatna likvidnost pa je zadostna. Najnovejšo finančno injekcijo je banka ponudila po 4,07-odstotni obrestni meri, zagotovila pa naj bi, da se tržne obrestne mere ne bi povzpele daleč nad temeljno obrestno mero, ki jo je ECB v začetku meseca ohranil pri štirih odstotkih.

S posredovanji skuša Evropska centralna banka uravnati nepričakovana nihanja likvidnosti bank in razpoložljivega denarja v obtoku. Izgube je imelo več nemških bank, ki so vlagale na ameriškem trgu, francoska banka BNP Paribas pa je morala zaradi izgub zamrzniti celo tri svoje sklade v ZDA, ki so vredni 1,6 milijarde evrov.