Pri tem se postavlja vprašanje, ali bi dela opravili skrbneje, če bi v Tešu projekt izpeljali skladno z zakonodajo o javnem naročanju - na ta vidik opozarja tudi vmesno poročilo pristojne parlamentarne komisije.

Leta 2007 je pri nas začel veljati zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem in še dveh področjih. Posledično je bil k njemu zavezan tudi Teš - tako Janševa kot Pahorjeva vlada sta ga torej s seznama zavezancev izpustila neupravičeno.

"Novice o okvarah niso presenečenje"
Kot pravi novinar Primož Cirman, so se največje deviacije, povezane z naročanjem opreme, zgodile prav zaradi tega: "Sistem javnega naročanja imamo v Sloveniji prav zato, da nadzorujemo porabo javnega denarja, da naročila vodimo transparentno, da omogočimo ponudnikom, ki niso izbrani, ustrezno pravno varstvo. Skratka da za najboljšo mogočo ceno dobimo najboljšo mogočo storitev ali produkt."

Novice o napakah in okvarah - po poročanju Dnevnika je šlo tokrat za razpoko na kolektorju, na HSE-ju pravijo, da so jo že sanirali - zato niso nobeno presenečenje, pravi Cirman: "Ker je to investicijo dejansko vodil izvajalec del - Alstom, in ne Termoelektrarna Šoštanj. Kot tak si je Alstom lahko privoščil marsikaj in verjetno tudi z najboljšo skrbnostjo ni počel nekaterih stvari, ki bi jih mogoče pri kakšnem drugem naročniku počel."

Drugo vmesno poročilo Hanžkove komisije sicer vse stavi zgolj na opustitev javnega naročanja. Cirman opozarja, da bi bilo vredno preiskati tudi, kako so se nekdanje vlade odzvale na opozorila glede nepravilnosti: "Zanima me, ali lahko tukaj govorimo celo o opustitvah dolžnega ravnanja, torej ali so nekateri politiki, mogoče celo samo predsedniki vlad, nekatere stvari vedeli, a so jih zavestno spregledali."

Ne smemo pa pozabiti niti odgovornosti politike pri podelitvi poroštva za posojila evropskih bank, ki prvotno ni bilo predvideno.