Včerajšnja zavrnitev veljavnosti referenduma o drugem tiru ne bi smela povzročiti, da bi se dela za realizacijo gradnje ustavila, so prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Svarijo, da bi odlašanje s projektom pomenilo, da nas bodo transportne poti obšle prek Avstrije, Italije, pa tudi Hrvaške. "Če ne bomo prenesli večjega dela rastočega prometa tovora na železnice, bodo v roku 10 do 15 let tudi na naših avtocestah nemogoče razmere. Zmanjšala se bo stopnja varnosti v prometu," opozarjajo.

Pozivajo, da se takoj poiščejo ustrezne rešitve, ki bodo zagotovile nadaljevanje že začetih del in preprečile nastanek nacionalne škode. Ob tem poudarjajo nujnost transparentne, kakovostne in racionalne izvedbe, da bodo javne finance in davkoplačevalci čim manj obremenjeni.

109 evropskih milijonov zamrznjenih, a ne izgubljenih
Samo brez panike, pa v Slovenijo sporoča evropska komisarka Violeta Bulc po odstopu premierja Mira Cerarja, ki ga je sprožila odločitev vrhovnega sodišča za razveljavitev referenduma o drugem tiru.

Evropska komisija je seznanjena z odločitvijo vrhovnega sodišča v povezavi z referendumom o drugem tiru in je v stiku s slovensko vlado glede nadaljnjih korakov, ki bodo sledili tej odločitvi. "Rada bi posredovala eno sporočilo v povezavi s tem v Slovenijo - samo brez panike," je poudarila komisarka za promet.

Slovenija je po besedah Bulčeve prejela v prvem koraku 44 milijonov evrov sofinanciranja za študije in začetna gradbena dela; ta denar ni predmet odločitve vrhovnega sodišča.

V drugem koraku pa je prejela 109 milijonov evrov za nadaljnje financiranje drugega tira. Ta denar je začasno zamrznjen, v komisiji so v stiku s slovensko vlado glede nadaljnjih korakov, nato bodo sprejete nadaljnje odločitve, je pojasnila komisarka.

"Pri tako velikih projektih so zapleti pogosti"
V povezavi z načrtovanim podpisom sporazuma v aprilu komisarka poudarja, da je vse odvisno od nadaljnjih korakov slovenske vlade, da aprilski rok ni zadnji, da so pri tako velikih infrastrukturnih projektih zapleti pogosti in da v tem trenutku komisija ne bo ukrepala.

Pogoji v povezavi s projektom se po komisarkinih besedah niso nič spremenili, za komisijo je najpomembneje, kako bo končana finančna konstrukcija in kdo bo upravljavec.

Bulčeva ob tem poudarja, da komisija v takšnih primerih nima vnaprej določenih rokov: "Dokler zaupamo partnerju, toliko časa smo se pripravljeni pogovarjati in dogovarjati o morebitnih podaljšanjih roka. Tako da bo vse odvisno od tega, kako se bo naprej razvijala politična situacija v Sloveniji."

Pomembnost projekta ni vprašljiva
Na vprašanje, ali je ta projekt glede na politične težave, ki jih ima, sploh sposoben preživeti, pa Bulčeva odgovarja, da je to še vedno strateško izjemno pomemben projekt, ne samo za Slovenijo, ampak tudi za EU.

Ta projekt je del jadransko-baltskega koridorja, odobren je bil zaradi cestnih zamaškov in pozitivnih učinkov, ki jih pripelje železniška proga, tako da še vedno ostaja prednostni projekt, je poudarila.

Komisarka upa, da bo Slovenija svoje zaveze v povezavi s tem izpolnila, ne glede na to, kdo bo v vladi.