Po predlogu bi se tarifne postavke za obračunsko moč za gospodinjske odjemalce v višji sezoni v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2. Poleg tega se omrežnina za presežno obračunsko moč v tem obdobju gospodinjskim odjemalcem ne bi obračunala. Ukrep bi veljal za januar in februar letos. Odbor je sprejel nekaj dopolnil, s katerimi naj bi upošteval pripombe zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Med drugim je črtal določilo, da bi se manko omrežnine kril v breme omrežninskih presežkov družbe Eles, tako da po novem določa, da bi se kril "v breme družbe Eles". Izpad prihodkov je sicer ocenjen na 19,5 milijona evrov.

V opozicijski stranki NSi so predlagali, da bi zakon veljal tudi za poslovne odjemalce, ampak odbor o tem ni odločal. Kot je dejal predsednik odbora Tomaž Lah (Svoboda), predlog dopolnil predstavlja "novo vsebino, ki mora biti predmet novega zakonodajnega postopka", saj da vsebinsko presega rešitve, izhajajoče iz ciljev in načel predloga zakona, kar glede vlaganja dopolnil določa poslovnik. Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je dejala, da bi vključitev poslovnih odjemalcev "skoraj zagotovo" pomenila nedovoljeno državno pomoč.

Miroslav Gregorič (Svoboda) je v imenu predlagateljev dejal, da veljavni sistem omrežnine deluje zaviralno za zeleni prehod. Glavni cilj predloga ni poseg v omrežninsko metodologijo, ampak "časovno omejeno omiliti posledice, ki so nastale zaradi zvišanja omrežnine iz naslova obračunske moči v višji sezoni za odjemno skupino gospodinjskih odjemalcev". Izrazil je upanje, da bo Agencija za energijo, kot je napovedala pretekli teden, poenostavila sistem z manj časovnimi bloki, spremenila določene obračunske moči in zmanjšala razlike v faktorjih med časovnimi bloki.

Opozorila o neskladnosti z ustavo in direktivo EU-ja

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je opozorila, da določbe predloga zakona, ki pomenijo določanje tarifnih postavk in omrežnine, pomenijo vsebino, ki se ureja v splošnem aktu regulatorja, zato niso v skladu z ustavnimi načeli pravne države in z načelom delitve oblasti in prav tako ne z direktivo EU-ja, ki ureja pravila notranjega trga električne energije. Poleg tega je izrazila pomisleke glede retroaktivnosti zakona, ki je mogoča le, če je utemeljena z javno koristjo, brez katere ni mogoče doseči cilja, ki se mu sledi s predlogom zakona, in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.

Sorodna novica Koalicija želi zakonsko znižati omrežnino za januar in februar za gospodinjstva

Vlada po besedah Tine Seršen predlog zakona podpira. "Prav je, da država pred nesorazmernimi dvigi na položnicah zaščiti ljudi, ki so v preteklosti sprejemali pravilne investicijske odločitve," je dejala. Navedla je, da analize, ki jih ima ministrstvo, kažejo, da bodo pri gospodinjstvih s sončnimi elektrarnami ter s sončnimi elektrarnami in toplotnimi črpalkami na letni ravni dvigi na položnicah presegli 200 odstotkov. To je nesorazmeren dvig pri "najranljivejši odjemni skupini", je povedala. Poleg tega je bil novi sistem uveden brez prehodnega obdobja in brez postopnosti, je dodala.

Glede morebitnega posega v pristojnosti regulatorja je državna sekretarka dejala, da se vlada zaveda njegove neodvisnosti, a da mora tudi ta neodvisnost delovati v okvirih višjih državnih strateških podnebno-energetskih ciljev. O skladnosti zakona naj sicer presodijo sodišča, je dejala.

Pristojna komisija državnega sveta medtem meni, da bi bilo treba proučiti pomisleke glede neustavnosti predloga zakona. Ob tem ocenjuje, da je morda člen energetskega zakona, ki opredeljuje neodvisnost Agencije za energijo, prestrog in bi ga veljalo spremeniti.

Po ocenah opozicije predlog nesistemski, protiustaven in prepozen

V opoziciji so bili do ravnanja vlade in koalicije kritični, saj so prepričani, da bi se morali odzvati prej. Kritični so bili tudi zaradi tega, ker predstavnikov Elesa in Agencije za energijo na seji ni bilo. Pri glasovanju o predlogu zakona so bili sicer vzdržani.

Sorodna novica Omrežnine: Agencija proučuje možnost sprememb pri časovnih blokih in obračunski moči

Janez Žakelj (NSi) je ocenil, da gre za nesistemski in protiustaven zakon, ki ne rešuje bistva težave, ter spomnil na opozorila Agencije za energijo in Evropske komisije o nedopustnosti poseganja v pristojnosti regulatorja. V NSi-ju so sicer predlagali, da bi zakon – brez sprememb preostalih določb – veljal tudi za poslovne odjemalce.

Danijel Krivec (SDS) je dejal, da bi lahko vlada od sveta agencije, ki ga na njen predlog imenuje DZ, še v času priprave nove metodologije od agencije dobila določena pojasnila. Menil je tudi, da bi lahko zakon, če bo že retroaktivno veljal za januar, ukrep razširil tudi na november in december lani.

Seršen: Podjetja v Sloveniji še vedno plačujejo eno najnižjih omrežnin v EU-ju

Glede pomoči gospodarstvu je Seršen povedala, da so mali poslovni odjemalci v glavnem na boljšem, pri večjih odjemalcih pa so podatki zelo različni. Kljub podražitvi podjetja še vedno plačujejo eno najnižjih omrežnin v EU-ju in nižjo kot v vseh sosednjih državah. Podjetja imajo za pametne energetske rešitve na voljo sredstva iz mehanizma RepowerEU, je dejala.

Vlada obveznega odkupa viškov proizvedene elektrike iz sončnih elektrarn ne bo uvedla, bo pa predlagala možnost, da se viški dodelijo sosedom, sorodnikom ipd. Poleg tega bo uvedla več mehanizmov za tiste, ki ne dobijo soglasja za postavitev sončne elektrarne, je povedala Seršen.