Kot je znano, je Petrol lansko poslovno leto končal s skoraj 55 milijoni evrov izgube, predvsem na račun nakupa tretjine Istrabenza, za katerega so leta 2007 odšteli 186 milijonov evrov, danes pa je ta delež vreden le še 18 milijonov evrov. Zaradi slabe naložbe je moral Petrol lani oblikovati za 140 milijonov evrov slabitev, kar je približno toliko, kolikor je znašal skupni čisti dobiček v letih 2005, 2006 in 2007. Slaba poslovna odločitev Petrola pa se pozna tudi v rezultatih letošnjega prvega četrtletja.

Nakup Istrabenza obrambni mehanizem, ki bi ga Kryžanovski ponovil
Odhahajoči predsednik uprave Marko Kryžanovski je pojasnil, da je šlo leta 2007 za bitko za premoč med Istrabenzom in Petrolom. Istrabenz je imel namreč jasno namero, da si želi prevlado v Petrolu. Uprava družbe je dobila dovoljenje, da v Petrolu doseže 25-odstotni delež, po mnenju Kryžanovskega pa bi s tem in s pomočjo Kada in Soda Istrabenz prevzel delovanje slovenskega naftnega trgovca. Kryžanovski še danes trdi, da je bila odločitev za nakup Istrabenza dobra in bi se zanjo odločil še enkrat. Odločitev je zagovarjal tudi z besedami, da je Petrol v času odhajajoče uprave posloval rekordno, a nihče ni mogel predviditi učinkov na poslovanje družbe, ki jih bo imela finančna kriza.

Sicer pa se je od konca leta 2005, ko je nastopila uprava pod vodstvom Kryžanovskega, Petrol pogosto pojavljal v medijih. Ne vedno v pozitivni luči. Medtem ko je sredi leta 2006 Istrabenz že kopičil delnice Petrola, se je slovenski naftni trgovec dogovarjal o skupni družbi z Lukoilom, ki bi bila namenjena skupnemu nastopu na trgih jugovzhodne Evrope. Do tega ne pride zaradi nesporazumov pri cenitvi.

Kryžanovski se je v medijih, pa tudi pod drobnogledom Agencije za trg vrednostnih papirjev, znašel, ko je tri dni pred objavo kupil 100 delnic družbe. Predtem pa sta delnice kupila še druga dva člana Petrolove uprave, Alenka Vrhovnik Težak in Boštjan Napast. ATVP je vse tri oprostil. Sicer pa so mediji ves čas poročali o nesoglasjih znotraj uprave in nadzornega sveta.

Višje marže za pokritje škode?
Prvo poslovno leto pod Kryžanovskim je Petrol končal s 40 milijoni evrov čistega dobička, lansko pa kot že omenjeno, kljub za tretjino višjim prihodkom, s 55 milijoni evrov izgube. Kakšna bo prihodnja vizija Petrola in kdo bo vodil družbo, še ni znano. Omenjata se nekdanji predsednik uprave Mure in Prevent Globala Borut Meh ter Žiga Debeljak, predsednik uprave Mercatorja.

Božo Dimnik, znani lobist in tisti, ki naj bi bil zaslužen za postavitev Kryžanovskega na vrh Petrola, saj je njegov stric, je v zvezi z prihodnosjo Petrola za Finance povedal, da lahko pričakujemo povečanje marž na Petrolove proizvode, saj bo treba pokriti škodo, ki je nastala.

Ana Mušič