V ZDA so se na začetku tedna prestrašili, da bodo ameriški porabniki decembra zaradi kreditne krize manj zapravljali, kar je povzročilo občuten padec delnic. Nadaljevanje tedna je bilo sanjsko - od torka do petka je Dow Jones skupno pridobil pet odstotkov. Foto: RTV SLO
V ZDA so se na začetku tedna prestrašili, da bodo ameriški porabniki decembra zaradi kreditne krize manj zapravljali, kar je povzročilo občuten padec delnic. Nadaljevanje tedna je bilo sanjsko - od torka do petka je Dow Jones skupno pridobil pet odstotkov. Foto: RTV SLO
Trg dela
V novem tednu bodo analitiki nestrpno čakali na podatek o ameriškem novembrskem trgu dela, kar bo precej razjasnilo sliko o morebitni nevarnosti recesije v največjem svetovnem gospodarstvu.

Dow Jones (13.371 točk) se je v petek povzpel za pol odstotka in po četrtem zaporednem plusu občutno znižal novembrski "primanjkljaj", ki tako znaša štiri odstotke. To je še vedno največji mesečni padec tega elitnega delniškega indeksa po letu 2002. Vlagatelji so denar začeli seliti iz tehnoloških v finančne delnice, poraženke letošnjega leta. Delnice največje ameriške banke Citigroup so ta teden pridobile največ v zadnjih štirih letih.

Bo Fed obresti znižal celo za pol odstotne točke?
Na trgovanje so vplivale tudi nižje cene nafte. Ameriška lahka nafta, na začetku tedna tik pod sto dolarji, je zdrsnila pod 89 dolarjev. Nad borznimi trgi je vseeno še precej črnih oblakov. Možnosti za recesijo v ZDA so precejšnje. Ben Bernanke je zaskrbljen zaradi razmer na nepremičninskem in finančnem trgu. 11. decembra je pričakovati znižanje obresti vsaj za četrtino odstotne točke. Nekateri celo stavijo, da bo obrestna mera Fed Funds po novem znašala le štiri odstotke.

Dell pokvaril petkovo zabavo
Vedno več je podjetij, ki opozarjajo na zaostrene razmere poslovanja. Izdelovalec računalnikov Dell je zaradi slabših četrtletnih izidov od pričakovanj v petek padel za 13 odstotkov, kar je največ v zadnjih sedmih letih. To je povzročilo 0,27-odstotni dnevni zdrs tehnološkega indeksa Nasdaq (2.660 točk), ki je v novembru skupno izgubil skoraj sedem odstotkov. Ameriška valuta ta teden ni dodatno oslabela, zato meja 1,50 dolarja za evro ni padla. Vrednost evra je 1,464 dolarja.

Zlato pod 790 dolarji
Evropske delnice po torku niso več poznale minusa. V ospredju so bile bančne delnice. Kljub vsemu je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.526 točk) novembra izgubil štiri odstotke, kar je njegov največji mesečni minus po lanskem maju. Kar nekaj vlagateljev je v tem burnem mesecu začelo prisegati na obveznice oziroma enostavno na denar. Tudi tisti, ki stavijo na zlato, v zadnjem času niso zadovoljni. V petek je cena za unčo zdrsnila pod 790 dolarjev.

T. O.