Vegrad je svoje finančne akrobacije izvajal s pomočjo Hypo banke, kar dokazuje vse več podatkov. Način delovanja propadlega Vegrada je za TV Slovenija opisal Seku Conde, ki ugotavlja, da je bil postopek nakupov in prodaj vedno isti.

Kako je potekalo to poslovanje?
Tako je podjetje iz skupine Hypo delež v podjetju GINA, ki je imelo v lasti zemljišča za Bežigradom, kjer naj bi zrastli študentski domovi, najprej za šest milijonov evrov prodalo podjetju v Panami, nato pa je ta isti delež odkupil Vegrad za 22 milijonov evrov. Tudi Vegrad AM, ki je gradil Celovške dvore, je Hypo prodal nekemu drugemu podjetju v Liechtenstein, potem ga je to prodalo spet drugemu podjetju iz skupine Hypo, to pa končno Vegradu. In razlika v ceni? Dobrih devet milijonov evrov.

Posle v Avstriji v sklopu svoje preiskave delovanja Hypo banke že preiskuje tamkajšnje tožilstvo in po neuradnih podatkih naj bi avstrijski kriminalisti zaslišali tudi nekatere posameznike v Sloveniji. Slovenska policija v preiskavi za zdaj še ne sodeluje, čeprav naj bi bila z dogajanjem povezana nekdanja člana ožjega vodstva Vegrada, Andrej Oblak in Matej Košič.

Off-shore podjetja - za polnjenje lastnih žepov
Na ta način - v spornih poslih prek 'off-shore' podjetij - je samo v zadnjih treh letih iz Vegrada odteklo najmanj 27 milijonov evrov. Sicer pa so ta podjetja priljubljena tudi pri drugih podjetnikih, saj se z njimi lahko prikrijejo finančne transakcije, s katerimi želijo posamezniki denar iz podjetij preliti v lastne žepe.

Off-shore podjetja lahko namreč odpre praktično vsak, za registracijo pa je treba plačati krepko manj, kot podjetnika stane ustanovitev družbe v Sloveniji, poroča Erik Blatnik. Prek neke spletne strani je tako na Sejšelih mogoče ustanoviti podjetje za 1.400 evrov, zagotovijo pa vam tudi navideznega direktorja in navideznega delničarja. Pri nas odprtje d. o. o.- ja stane 7.500 evrov.

Zaznali so 385 sumljivih transakcij
Slovenci imajo sicer po neuradnih podatkih največ tako imenovanih off-shore podjetij ustanovljenih v Liechtensteinu, na Cipru in v ameriški zvezni državi Delaware. Po podatkih Banke Slovenije so tako slovenski rezidenti v dobrih treh letih podjetjem na Cipru nakazali 200 milijonov, v Liechtensteinu pa 138 milijonov evrov.

Urad za preprečevanje pranja denarja pa je lani in letos zaznal 385 sumljivih transakcij, kar je na velikost slovenskega trga bistveno več kot v mednarodnem okolju.