Razlog podražitev naj bi bile tako kot pri nedavnem zvišanju cen kruha in mlevskih izdelkov višje cene žita na svetovnih trgih. Mleko se bo podražilo za od 10 do 20 odstotkov, meso pa za od 4 do 19 odstotkov. Po napovedih strokovnjakov naj bi bile to zadnje podražitve, ki jih je mogoče pripisati povišanju cen žita, rast cen živil pa naj bi se s tem za letos končala.

Septembra so se cene življenjskih potrebščin že povišale, in sicer za 0,4 odstotka. Letna rast cen ostaja pri 3,5 odstotka, medtem ko je bila lani "le" 2,5-odstotna, poleg tega pa so lanske septembrske cene hrane v povprečju ostale nespremenjene.

Letos so se septembra najbolj podražili kruh in drugi izdelki iz žit, zvišale pa so se tudi cene oblek in obutve. Oblačila so dražja za 9,7 odstotka, obutev pa za 7,1 odstotka.

Ministrstvo: Država na cene nima vpliva
Na ministrstvu za gospodarstvo so na vprašanje MMC-ja glede tega, ali so se cene dvignile tudi drugod po Evropi odgovorili, da je do podražitev v drugih državah članicah EU-ja bodisi že prišlo, bodisi še bo, saj so višje cene vezane na dvig cen surovin na evropskem nivoju. Povedali so tudi, da država nima nikakršnega vpliva na oblikovanje cen blaga in storitev na trgu, saj so te odvisne od ponudbe in povpraševanja. Izjema so nekatere surovine, kakršna je bencin.

Visoka inflacija zaradi visokih cen hrane
Napovedano stopnjo inflacije je moral dvigniti tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj, in sicer iz 3,2 odstotka na 4,3 odstotka. Dvig gre predvsem na račun višjih cen hrane, ki k njej skupno prispevajo kar 1,5-odstotne točke.

Direktor urada Boštjan Vasle je pojasnil, da je bila v Sloveniji inflacija visoka, triodstotna, že ob vstopu v evroobmočje, spomnil pa je tudi, da je gospodarska rast pri nas dvakrat višja kot v drugih članicah evroobmočja. Na Umarju sicer pričakujejo, da bodo cene hrane rasle tudi v jesenskih mesecih, visoko ceno naj bi obdržala tudi nafta, ki naj bi letos v povprečju dosegla 67 dolarjev.

Kljub vsemu naj bi bila inflacija prehodne narave. Če se bo vlada odzvala z ustreznimi ekonomskimi politikami, če se bodo socialni partnerje zavedali svoje vloge in prilagodili svoja pričakovanja, bi se inflacija lahko že prihodnje leto približale trem odstotkom, je pojasnil Vasle. Umar namreč za 2008 napoveduje 2,9-odstotno inflacijo, leto kasneje pa 2,7-odstotno.

Navzgor popravljena tudi napoved rasti
Umar je zaradi ugodnejšega mednarodnega okolja in bistveno močnejše investicijske aktivnosti navzgor popravil tudi napoved gospodarske rasti.

Pomladansko napoved o 4,7-odstotni rasti v letošnjem letu je Urad za makroekonomske analize in razvoj dvignil na 5,8 odstotka. K temu je veliko prispevala rast bruto investicij, ki naj bi po novih izračunih dosegla 14,5 odstotka, medtem ko so še spomladi pričakovali 5,9-odstotno. Vasle je pojasnil, da lahko polovico rasti pripišemo investicijam v infrastrukturne objekte, predvsem avtocestni program, drugo polovico pa investicijam v opremo in stroje.