S predavateljem na Ekonomski fakulteti smo se pogovarjali predvsem o temi, ki predstavlja enega najhladnejših tušev za Slovenijo v zadnjem letu: inflaciji. Zakaj je v Sloveniji inflacija tako visoka? Kako je do zdaj potekal boj zoper podražitve in kaj še čaka Slovence?

Slovenija se že nekaj časa srečuje z zelo visoko inflacijo. Guverner Banke Slovenija Marko Kranjec meni, da je vlada po uvedbi evra nekoliko zaspala. Se strinjate s tem? Bi lahko vlada naredila več v boju zoper podražitve? Kaj?
Če bi Kranjec specificiral - ali mogoče novinarji pri navajanju njegovih trditev - (glagol op. p.) zaspati, bi se verjetno strinjal. Vlada bi lahko naredila več. Lahko bi vodila restriktivno fiskalno politiko. To pomeni, da bi ljudje, ki so prejemniki neto transferjev iz proračuna, dobili manj. Torej, manj nadomestil za brezposelnost, manj izdatkov za zdravstvo, manj subvencij za vrtce, manj subvencij za kmete, nižja rast pokojnin, nižja rast plač javnih uslužbencev, nižja rast plač zdravnikov, sodnikov, šolnikov … Če se prav spomnim, vsi od vlade zahtevajo restriktivno fiskalno politiko, nihče je pa še ni podprl. Ravno obratno, iz proračuna bi radi več. Je torej Kranjec kaj od navedenega konkretno predlagal ali še vedno ostajamo na ravni teoretične debate?

Pravite torej, da bi vlada lahko na določenih področjih bolj varčevala. Opozicija ji očita tudi, da je premalo naredila za konkurenčnost - da bi tudi s tem lahko vplivala na zmanjšanje inflacije. Kaj pa vi mislite o tem? In na kakšen način bi se dalo spodbuditi konkurenčnost?
Kaj je tukaj mišljeno pod pojmom konkurenčnost?

Način varčevanja države v smislu dviga konkurenčnosti v gospodarstvu, in sicer z nižjimi stroški dela v podjetjih. Bi morali biti davki, prispevki ipd. za podjetja še nižji? Bi se morala spremeniti politika plač, zaposlovanja?
Seveda, davki bi morali biti nižji. Ker imamo eno najbolj progresivnih obdavčitev dela na svetu, bi razbremenitev pomenila predvsem fiskalno razbremenitev višjih plač. Ta cilj je bil tudi v osrčju predloga enotne davčne stopnje. Če me spomin ne vara, so ljudje proti temu protestirali. Potem je vlada naredila manjši korak v tej smeri in odpravila davek na izplačane plače in znižala progresijo dohodnine. Dejansko so torej naredili nekaj za povečanje konkurenčnosti. Opozicija je bila proti temu. Nekdanji guverner je tudi govoril o večjem strukturnem deficitu s tem v zvezi. Skratka, večina ljudi si ne želi davčne razbremenitve gospodarstva. Večina ljudi si ne želi večje stroškovne konkurenčnosti. Razlog je enostaven. Nočejo se odreči prerazdeljevanju iz proračuna, nobena politična stran – ne leva ne desna – pa se noče odreči prerazdeljevanju za kupovanje volilnih glasov. Imamo najmlajše upokojence v Evropi. Mnogi tarnajo, da imajo prenizke pokojnine. Seveda, vendar jih je toliko (in kmalu jih bo še bistveno več), da moramo plačevati tako visoke prispevke za pokojninsko zavarovanje, da je to najpomembnejši fiskalni strošek dela. Je kdo povedal naglas, kaj bi »povečanje konkurenčnosti« pomenilo s tega vidika?

Konkurenčnost je seveda mogoče v povezavi z inflacijo razumeti tudi drugače. Kaj bi država lahko storila (če sploh kaj) v boju zoper monopolna podjetja, na primer trgovska, storitvena? Če je konkurenca (in z njo ponudba) manjša, potem so cene višje.
To je tudi zanimivo področje. Konsolidacija panog, krepitev za prodor na tuje trge, obramba pred tujo konkurenco itd. so bile vse gospodarske parole, ki so se pod zastavo nacionalnega interesa postavile v mainstream slovenske gospodarske strategije, dejansko pa vodile v oligopolizacijo ali celo monopolizacijo slovenskega gospodarstva. Povečati konkurenčnost v tem smislu zahteva dva težka koraka. Prvi je na simbolni ravni zavreči marsikatero iluzijo o nacionalnem interesu. Drugi je razbiti nekaj slovenskih centrov finančne moči. Junaka, ki bi to naredil, po moje še ni.

Kot pojasnjujejo nekateri strokovnjaki, visoka inflacija v letu 2007 pomeni nižjo gospodarsko rast v letu 2008, s tem pa tudi nižjo konkurenčnost in manjšo zaposlenost. Ali to drži?
Do določene mere drži. Verjetno to pomeni, da gospodarska rast ne bo nižja samo v letu 2008.

Kako bi se morala država po vašem mnenju soočiti s tem?
To je zelo romantično vprašanje. Definitivno bi se morala soočiti. Upam, da bodo negativne posledice kar hude, saj je to v Sloveniji še edina možnost, da se poveča pripravljenost na spremembe. Od liberalizacije trga dela naprej.

Banka Slovenija je zaskrbljena tudi zaradi zahtev po povečanju plač, ki se pojavljajo v zadnjem času. Po Kranjčevih besedah se je treba zavedati, da plače ne smejo naraščati hitreje od produktivnosti. Kakšne posledice bi imelo preveliko povečanje plač?
Višjo inflacijo.

Vlada je zaradi inflacije in povišanja plač v javnem sektorju napovedala rebalans proračuna, ki ga sicer zahteva tudi opozicija. Kaj vi menite o nujnosti rebalansa?
Že prej sem navedel, kaj pomeni restriktivna fiskalna politika. Če bi jo želeli, bi morali narediti rebalans, logično. Vendar bi se to moralo zgoditi že lani, zdaj je prepozno. Drugič, opozicija (tako kot vlada) pove veliko neumnosti. V svojem populizmu ne bi nikoli podprli zares restriktivnih ukrepov fiskalne politike. To pa zato, ker volivci slednjih ne marajo. V zahtevah po restriktivni fiskalni politiki smo zato videli predvsem veliko hipokrizije.

Nekdanji guverner BS-a Mitja Gaspari opozarja na rekorden plačilni primanjkljaj. Po njegovih besedah portugalski sindrom v Sloveniji ni izključen – tudi zato ne, ker naj bi se gospodarska rast začela umirjati.
Empirično slabo podkrepljenih trditev nima smisla komentirati, ker nikoli niso podane z namenom prispevanja k strokovni diskusiji, temveč so predvsem zelo dobro besedno orožje ljudi z izrazito političnimi ambicijami. Sicer pa je prav, da se opozarja na rekorden plačilnobilančni primanjkljaj. Kdor pozna nekaj osnovnih plačilnobilančnih identitet, bo vedel povedati, da se v njem zrcali tudi doseganje naših nacionalnointeresnih sanj.

Kaj sicer najbolj vpliva na rast cen v Sloveniji?
Več dejavnikov, od konvergence naše splošne ravni cen do eksogenih šokov.

Dvig cen hrane je bil v zadnjem času kar 15-odstoten. Kdo nosi največjo odgovornost za takšno podražitev?
Tako kot preostale države smo bili deležni globalnega šoka cen hrane, potem pa se je ta šok prenesel v končne cene hrane bistveno močneje kot drugje. Blaginja potrošnikov je s tem nižja, kdo ima relativne koristi, pa je tudi precej očitno.

Čemu pripisujete dejstvo, da je v okviru evroobmočja najvišja inflacija prav v Sloveniji?
Kratek odgovor na to vprašanje ni možen.

Verjamete napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, da se bo inflacija v letu 2008 znižala in bo na letni ravni znašala 5,2 odstotka?
Verjamem. Ob pogoju, da plače ne bodo prehitro rastle, sam napovedujem celo nižjo.

Marjetka Nared