Opozicija močno nasprotuje sprejemu novele zakona o bančništvu, s katero bi se ustvarila podlaga za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor. Predlog novele uvaja pogojno zamenljive obveznice (Contingent Convertible Bond - CoCo obveznice). Zanje je značilna zamenljivost za kapital, ko se kapitalska ustreznost banke zniža pod sedem odstotkov.

Vlada na seji odbora za finance po besedah poslanske Pozitivne Slovenije Alenke Bratušek in poslanca SD-ja Janka Vebra ni znala odgovoriti na vprašanje, kdo bo kupil te obveznice in kdaj se bodo lahko spremenile v lastniški delež ipd. Poslanci opozicije so se zbali, da bo vlada poceni in mimo oči javnosti prodala NLB, zato pri glasovanju o podpori noveli niso sodelovali.

"Vlada želi bianco menico"
V PS-ju in SD-ju ne nasprotujejo dokapitalizaciji NLB-ja, ki se mora zgoditi do konca junija, ne temu, da bi se delež države v njej znižal na 25 odstotkov plus eno delnico. Nasprotujejo pa načinu in možnosti, da bi belgijski KBC, nekaj več kot 25-odstotni lastnik NLB-ja, s pogojno zamenljivimi obveznicami prišel do večjega lastništva v NLB-ju in da bi se pod pretvezo novele zakona o bančništvu v resnici zgodila privatizacija oz. prodaja največje banke v državi.

Eden glavnih očitkov vladi v tej zgodbi pa je, da se ne določi, pod kakšno ceno država deleža v NLB-ju ne bo prodajala. Tako v PS-ju kot SD-ju so prepričani, da gre za vladni manever, ki bo prinesel spremembo lastniške strukture najprej v NLB-ju, nato pa še v NKBM-u in drugih družbah. "Vlada želi dobiti bianco menico za nekaj, kar verjetno še sami dobro ne vedo, kako bodo izpeljali," je dejal vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer.

SD bi denar dal iz proračuna
Medtem pa so v SD-ju za to, da se NLB dokapitalizira iz proračuna, hkrati pa naj se vendarle opravi pregled njenega poslovanja, kot je predlagala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, je povzel Veber. S tem bi po njegovem mnenju lahko odgovorili na vprašanje, kdo je odgovoren za lahkotno dajanje kreditov gospodarstvu.

Stare države Evropske unije so v krizi dokapitalizirale svoje banke in obdržale lastništvo in nadzor nad njimi. "Mi pa bomo postali odvisni od tujega kapitala, saj bo DZ v petek odprl pot za podaritev NLB-ja belgijskemu KBC-ju in vstop o odločanju v najboljših slovenskih podjetjih, kot so Mercator, Pivovarna Laško, Petrol, Iskra Avtoelektrika, Unior in Istrabenz," je poudaril Veber.

Šircelj: Slovenija ne bo postala belgijski hlapec
Poslanec SDS-a Andrej Šircelj pa je zavrnil očitke opozicije in zatrdil, da "Slovenija ne bo postala belgijski hlapec in v torek na odboru za finance ni bilo nobene kriminalke." Koalicijska pogodba določa, da se delež države v NLB zniža na 25 odstotkov plus eno delnico, je spomnil in dodal: "To je proces, ki se bo dogajal dalj časa, potekal pa bo nadzorovano in transparentno."

Za kolikšno ceno bi se lahko prodalo delnice NLB-ja ali NKBM-a, Šircelj ni znal navesti. Je pa poudaril, da o ceni nečesa vedno odločata kupec in prodajalec.