Minister za finance Franc Križanič je na predstavitvi na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani pojasnil, da bodo napovedi gospodarske rasti za jesen glede na gibanja v gospodarstvu v letošnjem polletju nižje, kot je napovedal urad za makroekonomske analize in razvoj.

Kot je znano, naj bi Slovenija po dozdajšnjih napovedih v letu 2009 imela štiriodstoten padec bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2010 naj bi sledila enoodstotna rast, v letu 2011 pa 2,7-odstotna rast.

Javnofinančni primanjkljaj okoli pet odstotkov BDP-ja
"Na osnovi te napovedi smo zastavili proračunske izdatke, da obdržimo primanjkljaj v obvladljivi višini," je dejal minister in dodal, da bo skupen javnofinančni primanjkljaj konec leta 2009 dosegel okrog pet odstotkov BDP-ja. K temu je pripomoglo več dejavnikov, med drugim spremembe davčnega sistema, ki so razbremenile gospodarstvo in gospodinjstva.

Po besedah Križaniča bo zato fiskalna politika v prihodnjih letih morala poiskati odgovor na nekaj resnih izzivov. "Prvič, v nekaj letih bo treba v celoti odpraviti javnofinančni primanjkljaj, tudi zaradi zahtev Evropske unije," je dejal minister in dodal, da bo to potrebno pretežno doseči z zmanjšanjem odhodkov. Hkrati z zniževanjem odhodkov pa bo treba spremeniti tudi njihovo strukturo v smeri podpore prioritetam razvojnih politik.

Potrebne strukturne reforme
"Vsega skupaj pa ni mogoče drugače rešiti kot z resnimi strukturnimi spremembami," je še poudaril Križanič in pri tem navedel reformo zdravstvenega in pokojninskega sistema. Dodal je, da je treba uvesti t. i. scenarijski pristop, ki pomeni, da bo vlada ob upoštevanju normativnih in proračunskih omejitev ter v skladu s strateškimi cilji na podlagi najbolj verjetnega makro okolja izračunala maksimalno zgornjo raven odhodkov.

Po njegovih besedah dva največja dela pogače predstavljajo pokojnine in plače javnih uslužbencev. "Če hočemo fiskalno pravilo vzdržati, moramo tu zaustaviti rast, vsaj eno leto, dokler se ne popravijo razmere na strani virov. In tu imamo sedaj probleme, ker moramo to izpeljati skozi socialno partnerstvo," je pojasnil.

"Gradbeništvo je v katastrofalnem položaju"
Franc Branko Selak iz zbornice za gradbeništvo pa je izpostavil, da ima gradbeništvo, zlasti na področju likvidnosti, katastrofalen položaj in da so mnoga podjetja že na robu propada. Glede na to, da ima gradbeništvo multiplikativen učinek na gospodarstvo, predlaga ukrepe, kot so na primer investicije v javno infrastrukturo.

Križanič je ob tem dejal, da bo prihodnje leto prioriteta modernizacija železnic, tako da bi te postale konkurenčne prevozu na avtocestah, vsaj pri večjih tovorih; nadgrajevala se bo tudi mreža državnih cest, vlagalo se bo tudi na področju stanovanj. Na hitrost izvajanja načrtov pa nekoliko vpliva pridobivanje potrebnih gradbenih dovoljenj, ponekod so zastoji tudi zaradi pritožb.

Na področju plačevanja države so v pripravi tudi spremembe treh zakonov s področja javnega naročanja. "Tu bomo dali 30-dnevni rok in bo tudi kazen - če država v 30 dneh ne bo plačala, bo morala plačati posebne penale," je povedal minister.

Gospodarstveniki so izpostavili še potrebo po hitrejšem ukrepanju, debirokratizaciji, ukrepih, ki prispevajo k povečanju konkurenčnosti gospodarstva, in po tem, da bi si Slovenija prizadevala za čimprejšnji vstop držav na območju nekdanje Jugoslavije v EU, ki so ključni trgi za slovenska podjetja. Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič pa je še dejal, da ima vlada polno podporo gospodarstva za to, da odločneje in hitreje zareže v plače v javnem sektorju.