Petrol je močno razburilo pisanje novinarke Petre Sovdat, ker naj bi v svojem članku lagala, da je govorila z Markom Kryžanowskim.
Omenjena novinarka nam je razkrila, da je na Petrol poslala naslednje vprašanje: "V srbskih medijih sem zasledila izjavo g. Kryžanowskega, da bo Petrol za Nis konkuriral skupaj ali z Lukoilom ali z Molom. Po mojih informacijah je resna navezava z Lukoilom. Zato me zanima, ali se je uprava, kdo iz NS ali predstavnikov lastnikov z Lukoilom o tem že pogovarjal? Ali se je v zadnjem času z Lukoilom kdo od naštetih pogovarjal tudi o kapitalskem povezovanju (in kdaj)?"

In kakšen je bil odgovor Petrola:
"Petrol bo poskušal sodelovati pri privatizaciji beograjske družbe NIS Jugopetrol. Vendar še ne vemo natančno, kako bo potekala , saj se načrti privatizacije šele pripravljajo. NIS je sicer podjetje, ki bi se s Petrolom izredno dobro dopolnjevalo. Ima razvito maloprodajno mrežo in bencinske servise, poleg tega ima tudi dve rafineriji - v Pančevu in Novem Sadu, ki sicer Petrolu manjkata. Samo z eno bi lahko Petrol in NIS oskrbovala vse svoje bencinske servise, ostale naftne derivate pa bi prodali oziroma tržili. Preučujemo tudi možnosti, da bi NIS Jugopetrol privatizirali skupaj s kakšnim partnerjem. Za skupni nastop bi bilo smotrno izbrati naftnega giganta, ki ima dobre vire na nabavnih poteh. Pri tem obstajajo štiri velike družbe, ki bi poleg Petrola lahko sodelovale pri privatizaciji NIS-a. To so avstrijski OMV, grška Hellenica, madžarski MOL in ruski Lukoil. Glede na razmere na trgu, se zdi verjetnejše sodelovanje z Madžari ali Rusi.

Pri vsaki povezavi je potrebno iskati sinergijske učinke, ki morajo prinesti širitev in napredek podjetja. Glede na trende, ki vladajo na globalnem naftnem trgu, bi bilo modro, da imajo morebitni novi investitorji možnost Petrol vertikalno integrirati v poslovne procese. Le tako bi lahko omogočili dolgoročno stabilnost podjetja. Časovna komponenta morebitnega strateškega ali kapitalskega povezovanja je seveda popolnoma v rokah lastnikov. Uprava ni imela konkretnih pogovorov z Lukoilom o kapitalskem povezovanju.

Lepo pozdravljeni,
Aleksander Salkič, vodja službe za odnose z javnostmi, Petrol d.d., Ljubljana"

Razumljivo je, da novinarji z nekaterimi vplivnimi ljudmi, kot so menedžerji, predsedniki uprav in politiki, komuniciramo prek služb za odnose z javnostmi in njihovimi predstavniki. To še ne pomeni, da če vprašanja naslovimo na službo za odnose z javnostmi, ne govorimo neposredno z dotično osebo od katere želimo pojasnila, ali pač.

M.K.L.