Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je z nasprotnim predlogom zahtevalo ločeno glasovanje o razrešnici upravi Petrola in predlagalo, da te poleg Aleksandra Svetelška ne dobita niti člana uprave Roman Dobnikar in Jani Živko.

Kot razlog za tak predlog so v MDS-ju navedli konec lanskega leta izvedeno povečanje tveganja do gradbene družbe SCT, zaradi česar je Svetelšek januarja letos tudi odstopil s položaja.

Kuntarič: Šlo je za napako v procesu
Predsednik nadzornega sveta Petrola Tomaž Kuntarič je po skupščini povedal, da posameznim članom uprave pod Svetelškovim vodstvom na podlagi zdaj znanih izsledkov in morebitne škode ni mogoče očitati nekih naklepnih dejanj. "Žal je šlo za veliko napako v procesu in zaradi tega ne vidim razloga, da posamezni člani uprave ne bi dobili razrešnice," je dejal in dodal, da zadevo v zvezi s tveganji do SCT-ja še naprej skrbno spremljajo in so pripravljeni sprejeti še kakšne druge rešitve, če se bo to izkazalo kot potrebno.

Na skupščini je bilo navzočih 63,62 odstotka delničarjev - ti so poleg upravi razrešnico podelili tudi nadzornemu svetu in odločili o uporabi bilančnega dobička 18,97 milijona evrov za leto 2010. Za dividende bodo namenili 15,65 milijona evrov oziroma 7,50 evra bruto na delnico - lani je bila dividenda vredna 5,90 evra -, preostanek bilančnega dobička pa bo šel v druge rezerve iz dobička.

VZMD opozarja na neprimerno dolg rok za izplačilo dividend
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je z nasprotnim predlogom opozorilo na po njihovem mnenju neprimerno dolg rok za izplačilo dividend. Petrol je namreč na skupščini maja 2009 rok izplačil s 60 dni podaljšal na 90 dni, kar je bilo v tedanjih razmerah sprejemljiveje.

V VZMD-ju so prepričani, da je glede na rezultate družbe in zvišanje dividend primerno, da bi se tudi rok za njihovo izplačilo vrnil v normalne okvire, zato so predlagali, da se rok za izplačilo dividend določi na največ 60 dni.

Predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je o tem dejal, da skrajšanje roka izplačila dividend družbi sicer ne bi povzročalo likvidnostnih težav, da pa gre letos za največjo za dividende namenjeno maso, ki ni nepomembna za likvidnostno stanje, saj poslovni načrt za letos predvideva 90-dnevni rok za izplačilo dividend. Delničarji tako niso podprli predloga VZMD-ja o skrajšanju roka za izplačilo dividend.

Izpostavljenost Petrola do SCT-ja znaša okoli 12 mio. evrov
Izpostavljenost Petrola do SCT-ja, ki je v prisilni poravnavi, grozi pa mu stečaj, je bila v ospredju zanimanja malih delničarjev. Živko je pojasnil, da skupna izpostavljenost Petrola do SCT-ja znaša nekaj manj kot 12 milijonov evrov, Petrol pa danes do SCT-ja izkazuje 1,25 milijona evrov nezavarovanih terjatev, medtem ko so druge terjatve zavarovane s hipotekami.

Kot je zatrdil Živko, v primeru prisilne poravnave SCT-ja družba ne bo dodatno izpostavljena, če pa bo sledil stečaj SCT-ja, pa bo dodatna izpostavljenost Petrola znašala približno dva milijona evrov. To po Berločnikovih besedah "ne predstavlja bistvenega zneska za kakršen koli problem Petrola v prihodnje".

Berločnik sicer poudarja, da je Petrol tudi sicer storil veliko za zmanjšanje izpostavljenosti in je povečal delež najkakovostnejših zavarovanj (bančna garancija, garancija SID banke in hipoteka). Petrol nekaj dodatnih tveganj zaznava tudi pri Vegradu in CPM-ju; do Vegrada ima družba za 100.000 evrov terjatev, do CPM-ja pa med 800.000 in 900.000 evri.

Delničarje je zanimala tudi naložba v Istrabenz. Kot je pojasnil Berločnik, je Petrol za približno 33-odstotni delež v koprski družbi odštel 192 milijonov evrov, danes pa je naložba vredna 21 milijonov evrov, kar pomeni, da ima Petrol od tega za približno 170 milijonov evrov računovodskega popravka.

Skupščina potrdila tudi višino nagrad za nadzornike
Skupščina Petrola je med drugim tudi potrdila nekatere spremembe statuta in določila novo višino nagrade za nadzornike. Ta bo po novem za predsednika nadzornega sveta mesečno znašala 1,200 evrov bruto, za člane pa 100 evrov bruto. Za revizorja za tekoče poslovno leto je bila imenovana revizijska družba KPMG Slovenija.

Na skupščini so lahko glasove uveljavljali tudi državni lastniki Petrola, saj je vrhovno sodišče v zadnjem hipu razveljavilo odločbo ATVP-ja, s katero jim je ta zaradi domnevne kršitve zakona o prevzemih vzela glasovalne pravice. Pri odločanju se je oprlo na avtentično razlago zakona o prevzemih, ki jo je pred kratkim potrdil DZ.

Kuntarič, sicer tudi direktor Soda, je pozdravil odpravo odločbe ATVP-ja, je pa poudaril, da tudi zamrznjeni glasovi državnih lastnikov ne bi bistveno vplivali na rezultat skupščine. "Mislim, da bi bili tudi v tem primeru vsi sklepi izglasovani, kar je zame še posebno zadovoljstvo, ker kaže, da je Petrol na dobri poti," je dejal.

ATVP: Odločitev vrhovnega sodišča nedopustna
V Agenciji za trg vrednostnih papirjev so odločitev vrhovnega sodišča označili za nedopustno. Menijo, da bi moralo vrhovno sodišče zaradi neustavne avtentične razlage zakona o prevzemih sprožiti postopke za ustavno presojo in izdati začasno odredbo glede Petrola. V agenciji menijo še, da je vrhovno sodišče z odpravo odločbe ATVP-ja zadalo hud udarec neodvisnosti sodstva, kljub taki odločitvi pa ne bodo prenehali dosledno izvrševati svoje funkcije nadzornika trga finančnih instrumentov.

Na navedbe ATVP-ja so se že odzvali na vrhovnem sodišču, kjer so zapisali, da komentar ATVP-ja odraža nepoznavanje načel pravne države in pomeni elementarno nespoštovanje odločb vrhovnega sodišča. "Kljub temu, da tovrstne izjave vodstva ATVP-ja niso redke, ocenjujemo, da gre za popolnoma neprimerno in nedopustno komentiranje s strani državnega organa," so še zapisali na vrhovnem sodišču.