Skupina s tožbo zahteva odpravo omenjene odločbe, hkrati pa je vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev njene izvršitve. V Uradu RS za varstvo konkurence pravijo, da se odločba nanša na postopek, ki ga je urad uvedel po uradni dolžnosti s sklepom 30. marca, ker je bila izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije. Podjetja, ki bi morala v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence koncentracijo priglasiti, tega niso storila, so sporočili iz urada.

Sodnega varstva zoper sklep iz 30. marca, na podlagi katerega je UVK uvedel postopek o presoji skladnosti koncentracije s pravili konkurence, ni mogoče uveljaviti, mogoče pa je vložiti tožbo zoper odločbo urada (izdano 26. aprila), ki se na to nanaša. To je Laško tudi storilo.

Radićeva: Nikoli nisem vplivala na urad
Odzvala se je tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić, ki je dejala, da je "normalno, da urad o tem odloča in da se zadeva odvija po zakonih. Slabše bi bilo, če urad ne bi odreagiral." Dodala je, da med svojim ministrovanjem ni nikoli posegala v delo UVK-ja, in zagotovila, da nikoli ni politično vplivala na delo urada. Spomnila je še na sklep vlade, po katerem bo urad postal neodvisna agencija.

Prvi mož Laškega Dušan Zorko je namreč vložitev tožbe potrdil, ni pa pojasnil njene vsebine. Tožnice so lastnice 23,34-odstotnega deleža Mercatorja, tožbo pa so vložile isti dan po prejemu odločbe Urada RS za varstvo konkurence in jo označile za nujno, piše časnik Delo.

Zorko ne ve, kako hitro bo sodišče odločalo o tožbi, zato tudi ni želel napovedati, ali se bodo nadzorniki Laškega lahko sešli do 30. aprila, ko se izteče rok za odločanje o prodaji Mercatorjevih delnic hrvaški družbi Agrokor.

Kad predlaga dokapitalizacijo
Kapitalska družba, ki je 7,06-odstotna lastnica Pivovarne Laško, zdaj zahteva sklic skupščine družbe, na kateri bi odločali o morebitnem povečanju kapitala. Predlaga dopolnilo statuta družbe, s katerim bi upravo pooblastili, da v petih letih po vpisu dopolnitve statuta v sodni register poveča osnovni kapital družbe za do 50 odstotkov osnovnega kapitala, ki bi ga družba imela v času skupščine. To bi pomenilo največ 18,25 milijona evrov vložka, do katerega bi prišli z izdajo novih delnic. Kad še dodaja, da je, v sorazmernem deležu in pod določenimi ekonomskimi pogoji, pripravljen sodelovati v dokapitalizaciji.

V Kadu opozarjajo, da je finančni položaj družbe resen, saj je bil kapital skupine konec leta 2010 za 30,7 milijona manjši kot konec leta 2009. Tekoče poslovanje obremenjuje tudi dolg, kar ogroža obstoj in razvoj skupine, so prepričani v Kadu.

Prodajo Mercatorja je vedno nekdo ustavil
Sicer odločba UVK-ja za Laško pomeni "nove okoliščine", je pojasnil Dušan Zorko in dodal, da razume strateški interes za lastništvo Mercatorja, a je hkrati poudaril, da je njegova naloga sanacija Skupine Pivovarna Laško, ki je zdaj, zaradi odločbe, negotova. "To je že četrti poskus prodaje Mercatorja. Prodajali so ga že pred mojim vstopom v Laško, pa ga je vedno nekdo ustavil," je še dejal Zorko.

Laško nujno potrebuje likvidnostna sredstva
Spomnil je tudi na oktobrsko zahtevo bank, da Laško proda vse nestrateške (nepovezane s proizvodnjo pijač) deleže, med katerimi je poleg lastniških deležev v medijih Večer in Delo tudi delež v Mercatorju. Laško še ni uspelo prodati nobene izmed omenjenih naložb, Dušan Zorko pa se sprašuje, kako naj pivovarji deleže prodajo, če z njimi ne morejo razpolagati. Njihov cilj (in cilj bank upnic, ki so 53-odstotne lastnice Laškega) je namreč čim prej priti do likvidnostnih sredstev.

"Kdo bi nas kupil?"
Na vprašanje Dela, kakšne so možnosti, da bi se banke odločile za prodajo svojega deleža v skupini, pa se Zorko sprašuje: "Kdo bi nas pa kupil, če imamo še vedno Mercator, Delo in Večer? Smo tik pred tem, da umremo, če nam ne uspe prodati nepotrebnega premoženja in reprogramirati kreditov."

Kot je znano, je Urad RS za varstvo konkurence v torek omejil prosto razpolaganje z delnicami Mercatorja družbam iz Skupine Pivovarna Laško ter naslednjim bankam: NLB-ju, NKBM-ju, Abanki Vipa, Banki Celje, Gorenjski banki in Banki Koper.

Laško upnikom dolguje okoli 450 milijonov evrov, prvo posojilo, vredno devet milijonov evrov, pa zapade že konec aprila.