Kot navajajo na Računskem sodišču, je bilo po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo konec leta 2017 kar 409 gospodarskih družb v večinski lasti države (Republike Slovenije) in lokalnih skupnosti (LS), s čimer se Slovenija uvršča med tiste članice EU-ja, ki imajo najvišji delež gospodarskih družb v lasti države.

Prejemke vodilnih v družbah, ki so v lasti države, ureja Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), iz njega pa so izvzeti direktorji Družbe za upravljanje terjatev bank in Slovenskega državnega holdinga. Kljub temu so na Računskem sodišču v okviru spletne raziskave preverili prejemke 503 direktorjev v 297 družbah, ki so v lasti bodisi države bodisi lokalnih skupnosti.

Več kot 200 direktorjev imelo višjo plačo od premierja

Med drugim so ugotovili, da so si omenjeni 503 direktorji med letoma 2016 in 2017 izplačali skupaj 54.698.294 evrov. Povprečna plača je znašala 6.926 evrov (v družbah, ki so v lasti RS) in 3.800 evrov (v družbah, ki so v lasti lokalnih skupnosti). "Za primerjavo lahko dodamo, da je povprečna mesečna plača zaposlenih v RS v istem obdobju znašala 1.605 evrov, povprečna mesečna plača predsednika vlade pa 5.288 evrov. Navedeno pomeni, da je bilo v tem času več kot 200 direktorjev družb v lasti RS in LS, ki so imeli osnovno mesečno plačilo višjo od mesečne plače predsednika vlade, od teh je bilo 184 direktorjev družb v lasti RS in 17 direktorjev družb v lasti LS," so ob tem opozorili na Računskem sodišču.

Najvišja plača: 15.905 oz. 8.855 evrov

Najbolj v oči bode najvišja osnovna mesečna plača direktorja družbe v državni lasti, ki je bila v omenjenem obdobju kar 15.905 evrov, kar je "3-krat toliko, kot je znašalo osnovno mesečno plačilo najbolje plačanega funkcionarja – predsednika vlade". Najvišje osnovno mesečno plačilo direktorja družbe v lasti lokalne skupnosti je bilo 8.855 evrov, "in je tako za 3.567 evrov presegalo osnovno mesečno plačilo predsednika vlade," so še navedli na Računskem sodišču in dodali, da posebno težavo predstavlja način določanja osnovnega plačila direktorjem družb, "saj nadzorniki pri 46,8 odstotka vseh anketiranih družb to plačilo določajo tako, da uporabijo izključno najvišji možni mnogokratnik po ZPPOGD-ju in uredbi o razmerjih prejemkov".

In dodatki za uspešnost ...

Dodatno je treba pri primerjavah plač upoštevati še spremenljive (in druge) prejemke direktorjev gospodarskih družb, saj je kar 45 odstotkov družb v pregledanem obdobju poleg osnovnega mesečnega plačila direktorjem izplačalo tudi spremenljivi prejemek za uspešnost poslovanja – ta je za direktorje družb v lasti RS v povprečju znašal 16.555 evrov, tistih v lasti LS pa 5.424 evrov. "Najvišji spremenljivi prejemek v revidiranem obdobju je znašal 60.135 evrov," so izpostavili na sodišču.

... pa regres, dodatek za lojalnost, celo solidarnostna pomoč!

Poleg navedenih prejemkov so direktorji prejemali še povračilo stroškov za malico in prevoz, poleg tega pa tudi regres za letni dopust (87 odstotkih pregledanih družb), kar je v nasprotju z veljavnimi predpisi. Nekatere družbe (13 odstotkov) so direktorjem – v nasprotju z določili zakona – izplačevale tudi dodatke k plači in druge vrste prejemkov po zakonu o delovnih razmerjih, na primer dodatke za nadurno delo, za stalnost, za lojalnost, celo nagrado za komunalne igre in solidarnostno pomoč.

A so si morali kljub temu izboljševati svoj socialni položaj ...

"Direktorji so svoj socialni status izboljševali tudi z opravljanjem dodatnih poslovodnih in/ali nadzornih funkcij v drugih družbah. Direktorjev, ki je poleg svoje funkcije opravljajo še najmanj eno nadzorno ali poslovodno funkcijo v drugi družbi, je bilo kar 36 odstotkov," so v reviziji ugotovili na Računskem sodišču, s čimer so direktorji družb v lasti države letno v povprečju zaslužili dodatnih 13.419 evrov, direktorji družb v lasti lokalnih skupnosti pa 6.261 evrov. "Najvišji prejemek iz tega naslova je znašal 48.635 evrov, pri čemer je treba poudariti, da niso vse družbe želele razkriti vseh prejemkov direktorjev iz naslova opravljanja funkcij v drugih pravnih osebah," so opozorili na sodišču.

Zaradi omejitev najvišjih dopustnih prejemkov po zakonu so se vodstva družb še dodatno znašla in poiskala obvode: "Eden izmed takšnih obvodov je bilo izplačevanje neproporcionalno visokih regresov za letni dopust. Najvišji izplačani regres direktorja je v letu 2016 znašal 10.438 evrov v letu 2017 pa 10.608 evrov."

Radodarnost družb, ko gre za odpravnine: nesposoben, a vseeno dobil 10 tisočakov

Posebno radodarne so bile družbe pri izplačevanju odpravnin direktorjem. Večina družb, ki je za svoje direktorje v pogodbah predvidela izplačilo odpravnine ob prenehanju mandata (71 odstotkov družb), je višino odpravnine omejila na najvišjo zakonsko dopustno odpravnino, to je 6-kratnik mesečnega osnovnega plačila direktorja, pri čemer v veliki večini primerov višine odpravnine niso vezale na čas trajanja mandata. "Zaradi navedenega so direktorji v primerih ob prenehanju mandata, ki je trajal le 8 mesecev, prejeli odpravnino v višini 76.055 evrov oziroma 64.980 evrov. V enem primeru je direktor prejel celo 10.906 evrov izplačane odpravnine kljub razrešitvi iz razloga nesposobnosti."

Računsko sodišče je tako ugotovilo, da je bila za nastalo situacijo kriva vlada, ki ni sprejela strategije na področju prejemkov (čeprav je leta 2015 sprejela celovito strategijo upravljanja kapitalskih naložb države), ni spremljala sprememb zakonodaje ali učinkov veljavnih predpisov itd., nič bolj učinkovito pa ni bilo niti pristojno gospodarsko ministrstvo, ki ni imelo pregleda nad aktualnimi pogodbami in v primeru ugotovljenih kršitev ni ukrepalo.

Zaradi "spregledanih" kršitev skoraj dva milijona evrov škode

Ministrstvo pri posameznih družbah večjega števila kršitev določb zakona in anomalij pri izvajanju tega zakona ni zaznalo, zaradi česar Računsko sodišče ocenjuje, da je "zaradi spregledanih nepravilnosti skupna potencialna škoda za družbe znašala najmanj 1.943.780 evrov". "Ta škoda je posledica predvsem dodeljenega previsokega osnovnega plačila direktorjem (12 družb), izplačila previsokega spremenljivega prejemka (18 družb), previsokih odpravnin (5 družb), izplačila nedovoljenih dodatkov k osnovnemu plačilu (dodatki za delovno dobo, nadurno delo, posebne pogoje dela, lojalnost, doseganje letnih poslovnih načrtov in stalnost – 48 družb) in delovnopravnih prejemkov (regres, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, božičnica ali 13. plača in nagrada za komunalne igre), ki jih ZPPOGD za direktorje družb v lasti RS in LS ne predvideva."

SDH je medtem "izvajanje politik prejemkov direktorjev družb v lasti RS, ki jih upravlja, spremljal le obdobno in v omejenem obsegu", saj se je seznanjal le z vrstami in nominalno (izplačano) višino prejemkov za posameznega člana poslovodstva, "ni pa pridobil podatkov o dodeljenem mnogokratniku in upoštevanju drugih meril za določitev osnovnega plačila ter podatkov o dodeljenem in v posameznem letu odmerjenem spremenljivem prejemku, vključno z merili uspešnosti, ki so bila pri tem uporabljena".

Od vlade, ministrstva, SDH-ja RčS zahteva odzivno poročilo in popravljalne ukrepe

Računsko sodišče je od vseh treh revidirancev zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem morajo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti, in jim podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

Ob tem so na RčS-ju poudarili, da je "pri družbah, ki so v državni ali občinski lasti, zaradi javno-finančnega vidika in z njim povezane zahteve po racionalni porabi javnih sredstev, politika prejemkov direktorjev še toliko bolj pomembna". "Učinkovito in obenem dovolj stimulativno nagrajevanje direktorjev teh družb pomembno prispeva k njihovemu učinkovitemu upravljanju in poslovanju, od česar imajo koristi država kot lastnik, zaposleni in ne nazadnje širša družbena skupnost," poudarjajo na Računskem sodišču.