Zasebna podjetja so si postavila plačni sistem, ki je za njih vzdržen. Imamo podjetja, ki izplačujejo razliko do minimalne plače, in imamo podjetja, kjer so plače visoko nad minimalno. Plače v gospodarstvu zaznamuje beseda raznolikost. Sindikalistka Mateja Gerečnik: "V gospodarstvu se na primer pojavlja to, da ima lahko inženir v enem podjetju trikrat višjo plačo kot inženir v drugem podjetju."

Plačni sistem v gospodarstvu ni transparenten, pa ocenjuje profesor ljubljanske ekonomske fakultete Rok Spruk: "Zakaj? Ker zasebni sektor to v Sloveniji namenoma skriva, saj bi se izkazalo, kako mizerne plače izplačuje, glede na to, koliko imamo v Sloveniji človeškega kapitala in znanja."

V zadnjem letu so plače v zasebnem sektorju kljub večji produktivnosti zastale. Spruk pravi: "Smejim se kolegom iz gospodarstva, ki pravijo, da imajo pomanjkanje kadra, pomanjkanje talenta. Pa jih vi vprašate, koliko oni plačajo ta talent?"

In višina plač v zasebnem sektorju? Po podatkih statističnega urada so v povprečju najvišje v financah, zavarovalništvu in energetiki – gre za malenkost več kot dva tisoč evrov neto, najnižje pa v gostinstvu, približno 1100 evrov neto.

"Mi nimamo statistike o plačah in nagradah predsednikov uprave. Tega nimamo. Pravijo, da je to poslovna skrivnost … Kakšna poslovna skrivnost, lepo vas prosim!" poudarja Spruk.

Ne samo plača, vedno bolj pomembni so delovni pogoji. Tudi zato je fluktuacija v zadnjem času pogostejša, poudarja Mateja Gerečnik: "Dobri, kadri, taki, ki se lahko prodajo za več, odhajajo iz podjetij: torej bolje izobražen kader odhaja pogosteje, manj izobražen kader pa redkeje."

Če primerjamo evropske plače, spadamo – glede na bruto domači proizvod na prebivalca – v mediteranski bazen. To pomeni, da so slovenske plače izenačene s španskimi in italijanskimi.