Najvišjo plačo prejemata predsednika uprav Probanke in Factor banke, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije. Klaus Schuster mesečno pospravi v žep 12.500 evrov bruto, dobrih 300 evrov manj dobi predsednik uprave Probanke Imre Balogh, ki zaseda tudi položaj neizvršnega direktorja v slabi banki.

Precej podobne zneske dobivajo tudi na preostalih bankah. Gre za zadnje izplačane plače, zneski torej vsebujejo tudi dodatke. Številke so podobne tako za predsednika uprave Abanke in Banke Celje, ki sta zdaj združeni, Janko Medja, vodja NLB-ja, prejema slabih 11 tisočakov, podobno tudi predsednik uprave NKBM-ja, Robert Senica.

Sonja Šmuc, izvršna direktorica združenja manager pri tem opominja, da so v primerjavi s tujino to nizke plače, "najbrž nekje na ravni srednjega menedžmenta". Kako pa so plačani bančniki v tujini? "Neprimerno bolje in v nekaterih primerih obsceno preveč," je bila odkrita Šmučeva.

Populistične omejitve
Nizke plače so posledica tako imenovanega Lahovnikovega zakona, ki omejuje plače v podjetjih z večinskim lastništvom države. In po njenem mnenju gre za enega škodljivejših zakonov: "Je pa populistično zelo všečen. In ne poznamo nobene stranke, ki bi bila tako drzna, da bi si upala ta zakon umakniti."

Ta zakon pa ne velja za Banko Slovenije in od njih je bilo podatke o plačah tudi najtežje pridobiti. Iz njih je razvidno, da je septembrska izplačana plača Boštjanu Jazbecu znašala dobrih 11.000 evrov bruto.

Če vzamemo za primerjavo zgolj letno plačo Janka Medje in Šveda Torbjorna Manssona: Medja bi si s svojo plačo lahko privoščil približno šest avtomobilov srednjega cenovnega razreda, Mansson pa na leto zasluži dovolj za 20 takšnih avtomobilov.