"Medvladni dogovor s Slovenijo smo pripravljali več mesecev. Zdaj je končan," je pojasnil Miller in dodal, da manjka le še njegov podpis.

Janša potrdil, da je politična volja za projekt na obeh straneh
Da politična volja glede gradnje Južnega toka obstaja na obeh straneh, je po koncu vrha EU-Rusija v petek potrdil tudi slovenski premier Janez Janša. Spomnil pa je, da je treba rešiti še številna strokovna in tehnična vprašanja. "Pogovori se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih tednih in kmalu bomo vedeli, ali je ta projekt realen ali ne," je dodal.

Projekt bi bil po njegovih besedah, če bi upošteval nekatere slovenske zahteve, za našo državo ugoden. Ponudil bi namreč dostop do vira energije, ki ga Slovenija potrebuje, hkrati pa bi lahko pomenil tudi poslovno priložnost pri sami izgradnji ter pri tranzitu za del plina, ki ga sami ne bi porabili.

Južni tok projekt Gazproma in Enija
Plinovod Južni tok, prek katerega naj bi letno prehajalo 30 milijard kubičnih metrov plina, je sicer skupen projekt Gazproma in italijanskega Enija. Postavitev plinovoda, ki naj bi začel delovati leta 2013, naj bi stala med 7 in 10 milijard evrov, po nekaterih ocenah morda celo dvakrat toliko.

Južni tok naj bi sestavljala dva kraka. Poleg kraka, ki naj bi vodil iz Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske, Avstrije in Slovenije v Italijo, naj bi potekal še krak, ki bi se v Bolgariji razcepil na pot v Grčijo in se nato pod Jadranskim morjem končal v južni Italiji.

Nekateri meddržavni dogovori že podpisani
Rusija je dvostranske dogovore že podpisala z Bolgarijo, Srbijo in Madžarsko.