Združeni podizvajalci so se od prejšnjega ponedeljka pogajali s predstavniki Vegrada in Nove Ljubljanske banke glede plačila in posledično konca projekta gradnje stanovanj v Celovških dvorih, a so po besedah Mirka Požarja po desetih dneh še vedno na mrtvi točki. "Če do sredine prihodnjega tedna ne dosežemo dogovora, potem projekta ne moremo dokončati v načrtovanih dveh mesecih, saj zaradi dopustov iz tujine ne bi pravočasno dobili potrebnih materialov," je dejal.

Dokler ne dosežejo dogovora, ne nameravajo dokončati še potrebnih gradbenih del. O razmerah in svojih stališčih bodo podizvajalci v teh dneh obvestili tudi lastnike in nadzornike Vegrada in NLB-ja. Na dozdajšnjih pogajanjih niso uspeli doseči dogovora, čeprav so ponudili popuste, pojasnjuje Požar. Hkrati so pri notarju deponirali tudi dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja za 833 stanovanj v soseski, vendar se želijo z Vegradom in banko pred sprostitvijo dokumentacije dogovoriti glede plačila za opravljeno delo.

Vložen že drugi predlog stečaja
Med tem pa je na sodišče vložen že drugi predlog za stečaj velenjskega Vegrada, pišejo Finance. Vložil ga je Marko Sitar, lastnik podjetja, ki mu Vegrad dolguje 360.000 evrov. Prvi predlog za stečaj je sicer podjetnik Anton Živko čez čas umaknil, Sitar pa je za Finance zatrdil, da namerava vztrajati do konca.

Kmalu se bodo sestali nadzorniki
Kot je znano, ima Vegrad že nekaj časa likvidnostne težave. Predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak je zato morala pripraviti sporazum o delovanju in ga podpisati z bankama in lastniki družbe. O tem, kako se ta sporazum izvaja, bodo kmalu govorili tudi nadzorniki Vegrada, ki se bodo predvidoma sestali v četrtek.

Glede na sporazum naj bi ključni lastniki državna Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP in družba pooblaščenka Vegrad Naložbe - izvedli denarno dokapitalizacijo, banke pa bi reprogramirale Vegradova posojila in obresti. Izvajanje sporazuma je povezano tudi z dogovori z dobavitelji, ki naj bi se deloma odrekli terjatvam do Vegrada, del terjatev pa naj bi spremenile v prednostne delnice brez pravice glasovanja.