"Cilj je, da ti članska izkaznica omogoča vstop v sodobno knjižnico najboljših praks in da si dejaven uresničevalec teh praks," je dodal. Poudaril je, da je Slovenija članstvo v organizaciji dobila z znanjem, naloga vsakokratne vlade pa je uveljavljanje tega znanja. "Trenutna vlada se tega zelo dobro zaveda," je dejal.

10-letnica članstva je po Logarjevih besedah tudi priložnost za pogled nazaj. Povprečna starost se je v tem obdobju zvišala za približno dve leti, povprečna plača pa za samo 160 evrov, je dejal. "Če bi se na tej poti vedno odločali politično modro, bi se morala plača verjetno povečati precej bolj," je poudaril. V tehnološko hitro razvijajočem se svetu se mora po njegovih besedah tudi Slovenija odzivati hitro in učinkovito. Dva od slovenskih primerov dobrih praks sta tehnologija veriženja podatkovnih blokov in umetna inteligenca, je poudaril.

Spomnil je, da je Slovenija v OECD vstopila v času svetovne finančne krize. Pri reformah, ki jih je za izhod iz nje začela sprejemati leta 2012, je upoštevala tudi priporočila OECD-ja, za kar se je organizaciji posebej zahvalil. Poudaril je, da bodo tudi za izhod iz trenutne krize zaradi pandemije novega koronavirusa potrebni politično odgovorni ukrepi, česar se vlada po njegovih besedah zaveda in tudi dela v tej smeri. "Z včlanitvijo v OECD smo izpolnili ambicije, a obenem postali še bolj ambiciozni," je dodal.

Gurria: Slovenija dokazala, da je enakovredna članica organizacije

Generalni sekretar OECD-ja Jose Angel Gurria pa je v nagovoru poudaril, da je Slovenija v tem času dokazala, da je enakovredna članica organizacije ‒ poudaril je predvsem visoko rast BDP-ja in več kot prepolovljeno stopnjo brezposelnosti. Strinjal se je z Logarjem, da je bilo okrevanje po svetovni finančni krizi posledica uspešnih strukturnih reform. Opozoril pa je, da mora Slovenija reforme nadaljevati. "Za majhno, odprto gospodarstvo, kot je Slovenija, je ključno, da nenehno izvaja reforme," je poudaril.

Napredek na številnih področjih je po njegovih besedah tudi posledica sodelovanja z OECD-jem, pri čemer ga veseli, da jim je Slovenija zaupala. "Zavedati pa se moramo, da imamo koristi od partnerstva vsi. Tudi OECD se uči od Slovenije, ki je na mnogih inovativnih področjih med vodilnimi državami," je poudaril. Pri tem je med drugim omenil dosežke Slovenije na področju promocije razvoja veščin, kjer je po njegovih besedah zvišala standarde. Zelo uspešna je med drugim tudi na področju digitalizacije, pri čemer izstopa tehnologija veriženja podatkovnih blokov.

Gurria je prepričan, da bo Slovenija enako uspešno naslovila tudi krizo zaradi pandemije covida-19. "Ključno je, da tudi tokrat sodelujemo in sprejemamo prave ukrepe. Prepričan sem, da bo Slovenija tudi iz te krize izšla močnejša," je še dejal.

Janša: Zavedamo se demografskega izziva

Ob obletnici članstva Slovenije v OECD-ju se je generalni sekretar organizacije danes prek video klica pogovarjal tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo, ki se sicer mudi v Bruslju na vrhu predsednikov vlad in držav EU-ja. Kot so sporočili iz premierjevega kabineta, je OECD ob tej priložnosti predstavil poročilo o Sloveniji, ki med drugim izpostavlja tudi demografski izziv za Slovenijo. Janša je dejal, da se izziva zavedamo.

Predstavniki OECD-ja so prek video klica predstavili tudi poročilo Ekonomski pregled Slovenije 2020. Kot so zapisali, je pandemija novega koronavirusa slovensko gospodarstvo močno prizadela. Oživljanje dejavnosti poteka negotovo, upad proizvodnje iz prve polovice leta pa se lahko ponovi, če se bodo pojavili novi večji izbruhi.

Šircelj: Pravilen odziv na krizo

Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril, da se je Slovenija na krizo hitro, učinkovito in pravilno odzvala, kar priznava tudi OECD. Po njegovih besedah imamo danes program, da preprečimo morebiten naslednji val epidemije. "Če pa bi se ne glede na to virus ponovno razširil, imamo zaloge in načrt za obvladovanje in ublažitev nastale situacije," je zagotovil.

OECD v poročilu opozarja tudi na ogroženost dolgoročne fiskalne vzdržnosti zaradi porabe, povezane s staranjem. Delež starejših prebivalcev namreč narašča, zato naraščajo tudi stroški pokojnin in drugi s staranjem povezani izdatki. OECD predvideva, da bodo do leta 2055 ti odhodki narasli bolj kot v večini drugih evropskih držav, zato opozarja, da se mora pokojninski sistem pripraviti na staranje prebivalstva.

Predvideva se, da se bo primanjkljaj v javnem pokojninskem sistemu potrojil; da bi pokrili sistemsko vrzel v financiranju, bi se morali že zdaj veliki medgeneracijski transferji še povečati, so izpostavili. Vzdržnost bi po njihovih navedbah med drugim okrepila poznejše upokojevanje in bolj razvit drugi pokojninski steber.

Na trgu dela so med večjimi izzivi nizka stopnja zaposlenosti starejših delavcev, predčasno upokojevanje, še vedno veliko število težko zaposljivih oseb in skromna geografska mobilnost delavcev. Minister za delo Janez Cigler Kralj je izpostavil, da ima staranje prebivalstva velik vpliv na oblikovanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Na ministrstvu se po njegovih besedah zavedajo pomena daljšanja delovnega življenja zaposlenih, opremljenih z veščinami in znanji digitalne tehnologije.

Dolgotrajna oskrba in zdravstvo

OECD je opozoril tudi na sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji. Strukturne težave v sektorju povzročajo skrbi zaradi stroškov, kakovosti in varnosti, so izpostavili v organizaciji. Obstoječi cenovni instrumenti v zdravstvenem sektorju so po njihovih navedbah pri razporejanju skromnih sredstev neučinkoviti. "Lahko se samo strinjamo z ugotovitvami poročila, da so tudi pri nas potrebne vsebinske in organizacijske spremembe, ki bodo prispevale k večji učinkovitosti zdravstvenega sistema," je poročilo komentiral minister za zdravje Tomaž Gantar.

Velik izziv je tudi področje dolgotrajne oskrbe. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vključuje ugotovitve in rešitve iz izvedenih pilotnih projektov ter predlogov OECD-ja, je pripravljen in bo konec avgusta posredovan najprej v koalicijsko usklajevanje in nato tudi v javno razpravo, je napovedal.