Kot za Radio Slovenija poroča Urška Jereb Brankovič, je nujna sanacija bank, preobremenjenih s slabimi posojili, zaradi vladne krize, kot kaže, ostala na stranskem tiru. Kljub že decembra sprejetemu zakonu o slabi banki, na katero naj bi se prenesla problematična bančna posojila, namreč ta hip zaradi nejasnih političnih razmer prenos še ne poteka. Neuradno med drugim tudi zato, ker je med ministrstvom za finance in Banko Slovenije še vedno nekaj neusklajenih podzakonskih aktov.

Na finančnem ministrstvu za Radio Slovenija niso uspeli pojasniti, zakaj zakon o ukrepih za stabilnost bank, s katerim se ustanavlja t. i. slaba banka, še ne živi v praksi. Gre razlog iskati v tem, da se stranka finančnega ministra Janeza Šušteršiča Državljanska lista pripravlja na morebiten odhod iz vlade, ali pa v domnevni neusklajenosti nekaterih podzakonskih aktov finančnega ministrstva s centralno banko?

Vlada bi morala že prejšnji konec tedna imenovati 4 neizvršne direktorje, ki bodo nato imenovali tri izvršne direktorje. Neuradno naj bi enega neizvršnega direktorja predlagalo ministrstvo, preostali trije pa naj bi bili uveljavljeni strokovnjaki za slabe banke z izkušnjami iz tujine, poroča Urška Jereb Brankovič. Sledil naj bi vpis družbe, ki bo organizirana kot delniška družba v sodni register. A nič od tega še ni storjeno.

Tako kljub nekajmesečnemu usklajevanju ministrstva z Banko Slovenije in Združenjem bank, na katerega naj bi poslovne banke neuradno naslovile kar nekaj predlogov, še vedno ni jasen način vrednotenja terjatev, ki se bodo iz poslovnih bank prenašale na novoustanovljeno družbo. Njihov obseg se sicer zaradi nadaljnjega slabšanja razmer v gospodarstvu povečuje. Državna poroštva za krepitev stabilnosti bank oziroma konkretno za slabe terjatve so z zakonom omejena do 4 milijarde evrov.

Državni holding brez ovir
Medtem pa je vzpostavljanje državnega holdinga v polnem teku. Socialni partnerji bodo na seji ekonomsko-socialnega sveta danes izbirali kandidata za člana nadzornega sveta holdinga. Slovenski državni holding bo imel 9 nadzornikov. Enega predlaga komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicija, preostale poslanske skupine in vlada, enega od štirih kandidatov iz vladne kvote pa bo predlagal ESS.

Politični akterji imajo sicer do 28. januarja čas, da predlagajo svoje kandidate za nadzorni svet, poroča Radio Slovenija. Vlada naj bi v tem času pripravila seznam podjetij, ki bodo prešla v okvir holdinga, ter odločila, koliko prodajati in kako.