Predsednik vlade Borut Pahor je dobil podporo poslancev o slovenskih dopolnilih na nemško-francoski pakt, ki jih bo konec tedna predstavil v Bruslju. Po njegovem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel bo "bolj ali manj jasno, da bodo te pripombe v večini tudi upoštevane". Če povemo drugače - jasno bo, ali Nemčija in Francija verjameta, da Slovenija spada v prvi evropski klub.
Pred poslance je Pahor sicer prišel, da bi "jih povabil, da se strinjajo s tveganji, ki jih prinaša sodelovanje Slovenije v okviru pakta za konkurenčnost, ker so to razumna tveganja". "Če bi se odločili, da so zahteve tega pakta za nas preveč zahtevne in bi odstopili od teh ambicioznih ciljev, bi to pomenilo nerazumna tveganja, ki bi v nekaj letih Slovenijo pripeljalo na rob evropskega razvoja," je prepričan.
Evropa dveh hitrosti je realnost
Razprava v Evropski uniji se tudi po Pahorjevem mnenju preveša v Evropo dveh hitrosti, toda Slovenija bo v "prvi hitrosti, če se bomo tako odločili, kot smo danes razpravljali". Imamo pa v prihodnjih dveh ali treh letih "domačo nalogo", da opravimo vse tiste notranje reforme, s katerimi se bo pridružila najbolj dinamični skupini držav, je še izpostavil. Nemško-francoski pakt za konkurenčnost namreč med drugim predvideva ukrepe, ki bodo omejili javni dolg posameznih članic, njihov primanjkljaj in zahteva reforme pokojninskih sistemov, čeprav podrobnosti še niso znane.
Premierja zato moti, da je v slovenski politiki vse več diskusij, ki so "popolnoma nepotrebne, preveč surove in kvarijo vzdušje o tem, kaj so prava politična vprašanja, s katerimi bi se morali ukvarjati". Ob tem je zagotovil, da si bo prizadeval za to, da vztrajajo pri ključnih vprašanjih in da se tista, ki so stvar politične polemike, ki le zastruplja politično ozračje, čim bolj odmaknejo.
Janša obljublja načelno podporo
Načelno podporo ukrepom, ki bodo potrebni za pakt z Nemčijo in Francijo, ki vse bolj narekujeta pravila igre predvsem znotraj evrske skupine, je dal tudi prvak SDS-a Janez Janša, poroča TV Slovenija. "Bodimo optimisti in pustimo se presenetiti. Če bo slovenska vlada oziroma kar bo slovenska vlada predlagala ukrepov, ki gredo v smer večinske usmeritve znotraj Evropske unije tudi za slovenske razmere jih bomo mi podprli," je dejal.
Slovenija gospodarsko za Nemčijo in Francijo precej zaostaja. Konec lanskega leta je bil skupni javni dolg naše države 13 milijard in pol ali dobrih 37,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Še konec leta 2009 je bil dolg manjši, in sicer 35,4 odstotka BDP-ja. V primerjavi z Nemčijo, kjer je bil dolg konec leta 2009 dobrih 73 odstotkov BDP-ja, in Francijo, tam je bil dolg države v primerljivem obdobju kar 78-odstotkov BDP-ja, sicer malo, a dolg pri nas narašča bistveno hitreje kot v teh državah, je za TV Slovenija poročala Vesna Deržek.
Obe državi sta naši pomembni trgovinski parterici, a sta se iz krize izvlekli bistveno hitreje. Slovenijo je namreč leta 2009 prizadel bistveno hujši padec BDP-ja kot Nemčijo in Francijo. Realno se je lani povečal za 1,2 odstotka, kar je počasneje kot v povprečju evrskega območja, kjer je povprečna rast BDP-ja bila 1,7-odstotna. Prav tako imamo precej nižji BDP na prebivalca, saj je leta 2009 pri nas znašal 17.300 €, v Nemčiji 29.300, v Franciji pa kar 29.600 €.
Pri nas stojijo tudi vse reforme, medtem ko sta Francija in Nemčija pokojninsko reformo že spravili pod streho.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje