Foto:
Foto:


Komisija DZ-ja za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Tešu 6 je danes soglasno sprejela osnutek končnega poročila. O ugotovitvah poročila predsednik komisije Matjaž Hanžek še ni želel govoriti, saj bo javno objavljeno v četrtek, ker imajo člani komisije do srede možnost spisati ločeno mnenje.

Pahor zaupal Križaniču in Lahovniku
Na potrjen osnutek poročila se je že odzval predsednik republike in nekdanji premier Borut Pahor, ki je bil pred preiskovalno komisijo zaslišan dvakrat. Vztrajal je, da njegova vlada ni niti začela niti končala tega projekta, in dodal, da kot premier ni opustil nobenega dolžnega ravnanja: "Če mi bo to očitano, bi rad vedel, katero ravnanje sem opustil, pa bi ga moral storiti."

Pahor je še dejal, da je bil Teš 6 ena redkih tedanjih investicij ter da je zaupal gospodarskemu ministru Mateju Lahovniku in ministru za finance Francu Križaniču, da mu tako strokovno kot osebno svetujeta prave stvari. Ponovil je, da se je kot predsednik vlade "trudil reševati podjetje za podjetjem, reševati slovensko gospodarstvo v času krize, ko se je vse sesuvalo".

Sporna pogodba, s katero naj bi se moral ukvarjati, je bila podpisana v času neke druge vlade, pravi Pahor: "Ta pogodba je začela veljati leta 2009 in nisem imel razlogov, da bi dvomil, če v to nista dvomila finančni in gospodarski minister. Ko pa sem menil, da so nastale okoliščine, da je treba temu posvetiti pozornost, pa sem je dal, kolikor je bilo mogoče," je še pojasnil.

V domnevnem osnutku jasna politična odgovornost
Spletni portal Siol je nedavno poročal, da je ključna ugotovitev končnega poročila, da je šesti blok šoštanjske termoelektrarne vzorčni primer delovanja ugrabljene države, za katero največji del odgovornosti nosijo trije ključni možje iz obdobja vlade Boruta Pahorja: takratni predsednik vlade, nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik in nekdanji finančni minister Franc Križanič. Zadnji je za zdaj dejal, da osnutka še ni prebral in ga torej ne more komentirati.

Sicer pa naj bi vse vlade od vključno leta 2004 do vključno leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno investitorju, torej Tešu. Politično odgovornost naj bi tako nosili tudi dve Janševi vladi in nekdanja poslanca: zdajšnji velenjski župan Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta ločeno v parlamentarno proceduro vložila zakon o državnem poroštvu za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke, a naj bi vedela, da je načrtovana cena premoga, na kateri je temeljila ekonomika projekta, lažna.

Poslanec NSi-ja Zvonko Lah, član komisije, je potrdil, da poročilo kot odgovorne res navaja prav Pahorja, Lahovnika in Križaniča. "Kljub temu, da smo imeli v DZ-ju o tem razpravo, na osnovi katere bi se predsednik vlade moral odzvati, tega ni storil," navaja Lah, ki meni, da je bil leta 2009 še čas, da bi vlada ukrepala. "Lahko bi prihranili vsaj pol milijarde evrov in tudi manjša termoelektrarna bi zadostovala," dodaja.

Osnutek dolg 460 strani
Osnutek končnega poročila, v katerem sta zajeti tudi dve vmesni poročili (o ceni in količini premoga ter izogibanju javnemu naročanju), je dolg nekaj več kot 460 strani. "Žal moram ugotoviti, da je domnevno osnutek poročila prišel v javnost, citirajo se navedbe, ki pa niso resnične. O tem danes ne bom govoril, ker bi preveč povedal," je Hanžek dejal v izjavi za medije. Več naj bi povedal po četrtkovi objavi.

Pri šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je komisija sicer ugotovila vrsto odgovornosti, vendar pa se bodo z dokazovanjem kaznivih dejanj ukvarjala sodišča. Komisija je po Hanžkovih besedah "marsikaj zaslutila, vendar ni dovolj strokovno usposobljena", so pa zato ves čas dokumente pošiljali tudi na policijo.

Parlamentarna preiskovalna komisija lahko sicer poda tudi ovadbe zaradi krivega pričanja, vendar pa z današnjim dnem formalno ne obstaja več, da bi te podala, lahko pa to vedno stori vsak posameznik ali poslanec. "Imen ne bom povedal, bi pa rekel, da je več ljudi krivo pričalo," je dodal Hanžek.

Komisija sicer ni imela težav s pomanjkanjem in pridobivanjem informacij, temveč se je morala prekopati čez tisoče in tisoče dokumentov, je delo komisije orisal njen predsednik. Osnutek poročila vsebuje tudi splošne generalne ugotovitve o tem, kaj je narobe v sistemu, o razvojnih vprašanjih in neupoštevanju stroke. "To so stvari, ki bi jih vse vlade v prihodnje morale upoštevati. Žal jih niso vse dosedanje," je ocenil.

Ker DZ ne bo imel aprilske redne seje, Hanžek med poslanci zbira podporo, da bi osnutek poročila potrjevali na eni izmed izrednih sej.