Skupina Nova Ljubljanska banka je v prvih devetih mesecih letos ob skoraj 500 milijonih evrov čistih prilivov ustvarila 206 milijonov dobička. Veliko zgodbo ustvarja na Balkanu, zlasti z zadnjim prevzemom srbske Komercijalne banke, v ogrlici držav pa ji manjka Hrvaška.

Razumljivo, tamkajšnja sodišča v primerih hrvaških varčevalcev v nekdanjem LB-ju od 2008 razsojajo, kot da je NLB pravna naslednica LB-ja, čeprav to po našem ustavnem zakonu ni. Prvi mož NLB-ja si želi vstopa na hrvaški trg, do katerega mu politika, ki naj bi reševala odprta vprašanja s sosedo, še ni pomagala. "Verjamem, da so bančne marže tam relativno visoke in bi NLB lahko deloval kot neke vrste korektiv – ne da ruši konkurenčno okolje, ampak pripelje resno dodano vrednost," razlaga Brodnjak. Slovenska (in tuja) podjetja bi tako imela podporo banke na vseh trgih nekdanje Jugoslavije, kjer znova nastopajo čedalje pogumneje.

Skupina NLB je med tremi največjimi na vseh trgih, kjer je prisotna, to je v šestih državah. "Ne boste našli veliko drugih podjetij v regiji, ki imajo podoben tržni položaj. Gre za sistemsko pomembno regijsko institucijo v strateški panogi v bankocentričnem gospodarskem modelu in seveda razpolagamo z enormnim informacijskim kapitalom na eni strani, na drugi pa imamo dostop do zelo velikega števila gospodinjstev z našimi rešitvami," pojasnjuje Blaž Brodnjak, ki se pohvali s pridobivanjem tržnih deležev na praktično vseh segmentih.

V Sloveniji se sicer krepi konkurenca, ki (v primeru OTP in AIK) kupuje manjše banke in jih konsolidira. Enako utegne storiti NLB.

Banka tudi nadaljuje krčenje stroškov in sledi trajnostnim vidikom (te pričakuje tudi od svojih strank, podjetij). Zato bo v prihodnosti zapustila prostore v Ravnikarjevi stolpnici TR2 na Trgu republike, stavba je bila sicer zgrajena za politični vrh, postala pa je "neposrečen simbol NLB-ja v zadnjih 15 letih". "Tu bi moral sedeti predsednik vlade in sprejemati državnike z vsega sveta," pravi Brodnjak. NLB ima trenutno prostore v šestih zgradbah v Ljubljani, v prihodnje bo prisoten v "zgradbi in pol", čez leta pa bi lahko petsto zaposlenih delalo od doma. Trenutno pa banka, ki se korenito digitalno transformira, išče zlasti podatkovne razvijalce in analitike. V Beogradu ima razvojni kompetenčni center, iz dveh razlogov: Slovenija ne izobrazi dovolj strokovnjakov in Srbija jih ugodneje obdavči.

Obdavčitev dela je zanj doma povsem nekonkurenčna. Organizacije Gospodarskega kroga (minister za gospodarstvo to deli z njimi) izražajo globoko razočaranje zaradi umika razvojne kapice iz zakonodajnih predlogov. Po Brodnjakovem mnenju je jasno: edini legitimni nacionalni interes (glede na to, da Slovenija 80% BDP izvozi) je mednarodna konkurenčnost države. Ukrepi bi zato morali biti: davčno spodbudna delovna obdavčitev, razvoj domačega kapitalskega trga (da ne bi bilo treba toliko podjetij prodati multinacionalkam), pokojninska reforma in naložbeni pokojninski skladi, sodoben izobraževalni sistem. "Mi se ukvarjamo s tem, kako bomo delili ustvarjeno, namesto da bi se pogovarjali o tem, kako bomo ustvarili bistveno več in potem tudi delili bistveno več. To je ena razvojna paradigma, ki nam manjka. V politiki smo se zaplezali in se ukvarjamo samo z oblastjo in tem, kdo bo pobral tistih 20 milijonov denarnega toka iz ene sistemske družbe, namesto da bi skupaj ustvarili tri milijarde več na leto."

Izraz "dežela izgubljenih priložnosti" pa se nanaša zlasti na preteklo desetletje, v katerem so nas okoliške države prehitele v konkurenčnosti.

Gost pete epizode podkasta Srce bije za posel je sicer vesel "radikalne spremembe v kakovosti korporativnega upravljanja v družbah, ki delujejo na mednarodnih trgih, te družbe postajajo spet regijski šampioni", boli pa ga, da se delovna mesta selijo v tujino.

Ko nanese beseda o korporativnem upravljanju, Brodnjak, ki je NLB vodil tudi pred privatizacijo pod skoraj ekskluzivnim državnim lastništvom, pove: "Neposrednih pritiskov nikoli ni bilo, ker me pač poznajo in vedo, da name ne morejo vplivati. Pritiski so bili posredni, medijski, z diskreditacijami, diskvalifikacijami, očitki takšnimi in drugačnimi. Mi na nek način zapiramo usta z rezultati in transformacijo te hiše v regijskega prvaka. Privatizacija je bila ključen korak, da smo zaključili z režimom državne pomoči. Končno smo v položaju, da lahko sploh normalno tekmujemo. Zdaj je sodelovanje z nadzornim svetom absolutno vzorno. V njem so zastopani ugledni mednarodni strokovnjaki iz petih, šestih držav iz največjih svetovnih bančnih institucij pred tem in zame so seje nadzornega sveta profesionalni užitek. Enako velja za moje pogovore z vlagatelji. Če bi izbiral lastniško strukturo, bi si težko izbral boljšo. Vesel sem, da smo največji lastnik te banke še vedno Slovenke in Slovenci, da pa ni dnevnih vplivov politike na njeno vodenje. To nam omogoča, da se razvijamo profesionalno. Od dvajsetih največjih, najuglednejših vlagateljev jih je petnajst investiralo v našo banko. In z njimi se imam možnost pogovarjati približno dvakrat letno. To je pa največji privilegij te lastniške strukture. Ti ljudje imajo globalen pogled na svet in posel. Zame je to odpiranje novih obzorij."

Še vedno pa mu nekoliko zavre kri ob vprašanju o makrobonitetnih omejitvah odobravanja potrošniških in stanovanjskih posojil. Te omejitve je pred dvema letoma uvedla Banka Slovenije in niso del zahtev ECB-ja. "Jaz trdim, da ni normalno, da nekdo s povprečnim dohodkom in enim otrokom ni kreditno sposoben. Tega ni nikjer v svetu. Trdim, da to ni primerno. Še posebej, ko banke sedimo na milijardah evrov likvidnostnih rezerv, ne moremo ponuditi povprečnima Slovenki in Slovencu ureditve stanovanjskega vprašanja. In potem motovilimo s karticami in limiti na transakcijskem računu. Nekdo, ki pa ni reguliran s strani Banke Slovenije, pa lahko tem istim ljudem neovirano daje denar. Govorimo o raznih spletnih platformah, ki se na veliko oglašujejo, pa o lizing podjetjih in podobno. To je zame odstop od higiene bančništva, kot smo ga v tej regiji poznali desetletja." Vsi makrobonitetni ukrepi, ki jih je Banka Slovenije sprejela, so po Brodnjakovih besedah slabšali pogoje gospodarjenja za slovenska podjetja ali fizične osebe.

Obrestne mere za stanovanjske kredite (tistim, ki si jih lahko privoščijo) so sicer zgodovinsko ugodne, namigi pa so, da bi ECB konec 2022 lahko nehala kupovati obveznice in sproščati denar v obtok, čemur bi sledil dvig obrestnih mer. "Zelo veliko vprašanje je, kako odporni so inflacijski pritiski na nek trajnejši razvoj v tej obliki. Če poslušate vrh ECB, še vedno pričakujejo daljše obdobje nizkih obrestnih mer, ker ne verjamejo, da bodo kratkoročni enkratni inflacijski šoki prisotni dlje časa. Če se vrnemo na obdobje izbruha pred virusom, smo bili priča prej nasprotnim trendom: zniževanjem cen, deflacijskim pritiskom. Prej ocenjujem, da se bomo dejansko hitro vrnili v deflacijsko okolje oziroma v okolje z nizko inflacijo kot obratno. In to povezujem s tem, da so se vsi pritiski k trajnostnemu razvoju toliko povečali… da se odmikamo od konzumerizma, od potrošništva."

Brodnjak, ki si je kupil priključno hibridno vozilo in nikdar ne vozi več kot 120 kilometrov na uro, z žarom govori o trendih, ki nakazujejo zmanjšanje porabe energije, premišljene nakupe, zahteve po trajnosti. Poslovni svet tem trendom že sledi ali bo sledil. NLB ne financira več premogovnih tehnologij. Je pa slovenska industrija, zlasti energetsko intenzivna, odvisna od zanesljive dobave električne energije. In povpraševanje po njej se bo (tudi zaradi električne mobilnosti) povečevalo. Alternative jedrski energiji po njegovem ni.

Še nekje ne vidi alternative, pri cepljenju namreč, zato podpira avstrijsko uvedbo pogojev PC: "Odgovornost se začne pri vsakem posamezniku. Razumem, da je sodobna civilizacija osnovana na osebnih svoboščinah. Tudi razumem osnovne principe demokracije. Zelo težko pa sprejemam, ko pravice prevladajo pred odgovornostjo, ko gre za soodvisnost, zdravstveno odgovornost itn. Tu pa se zame te meje končajo. Verjamem v pridobitve sodobne medicine. Ko nehamo verjeti v sodobno medicino, nehamo verjeti v sodobno civilizacijo."

Več v podkastu Srce bije za posel.