To po njegovem mnenju dokazuje tudi slabih 55 milijard evrov vreden sedmi okvirni evropski raziskovalni program 2007-2013. Potočnik, ki se je udeležil okrogle mize na GZS-ju, vidi priložnost za slovenska podjetja in industrijo predvsem v okviru programa sodelovanje, ki je eden od štirih osnovnih programov sedmega raziskovalnega okvira. Program je namenjen aplikativnim raziskavam in njihovi uporabi, zanj pa je namenjenih 60 odstotkov sredstev.

Slovenska podjetja lahko finančna sredstva dobijo tudi od drugod, Potočnik je na tem mestu omenil pobudi Eureka, finančni instrument za podporo raziskovalcev in znanstvenikov Cost in skupne tehnološke pobude. Ob tem je predstavil tudi najnovejši finančni instrument Risk, ki sta ga izdelali Evropska komisija in Evropska investicijska banka, omogočal pa bo pridobitev sredstev za tiste programe, ki vključujejo večje tveganje.

Potočnik je na posvetu vodilne godspodarstvenike opozoril, naj bodo pozorni tudi na priložnosti, ki izhajajo iz energetskega svežnja. V njem je Evropska komisija predlagala, da bi EU zmanjšal izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020 glede na leto 1990. Podjetja bodo to lahko videla kot priložnost, saj gre pri tem za nujne in ne izbirne cilje.

V Evropi je trenutno 31 evropskih platform, ki delujejo na podorčjih tehnologije vodika in gorivnih celic, nanotehnologije, boitehnologije, kakovostnih javnih storitev, zdravil, aeronavtike. V Sloveniji je 22 tehnoloških platform, ki so zrcalna slika evropskih platform.

Hribar Milič: Edina možnost je povezovanje
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič meni, da slovensko gospodarstvo ni dovolj dobro organizirano, da bi sprejelo vse, kar lahko nudi znanstveno-raziskovalna sfera, zato ne vidi druge možnosti kot povezovanje.

Hribar Milič tehnološke platforme razume kot možnost pomoči podjetjem pri iskanju rešitev, z njihovo pomočjo pa lahko tudi podjetja sama spoznajo, da dolgoročno nimajo perspektive, če se ne bodo povezovala in iskala sodelovanja.