Med predlaganimi novostmi je tudi pravica do pogodbe s fiksno ceno.

Članice EU-ja so konec maja dokončno potrdile reformo trga EU-ja z elektriko, ki je odgovor na energetsko krizo, povezano z rusko agresijo na Ukrajino. Ministrstvo bi novosti iz reforme v nacionalno zakonodajo preneslo z novelo zakona o oskrbi z električno energijo, obenem pa bi z njo uredilo še nekaj nepovezanih manjših sprememb oz. popravkov.

Zakonska novela bi tako v nacionalni pravni red prenesla obvezo dobaviteljev, da vedno ponujajo pogodbo s fiksno ceno, vsaj za eno leto. Podobno so že doslej imeli obvezo ponudbe z dinamično ceno. V krizi se je namreč po pojasnilih ministrstva pokazalo, da so v času naraščanja cen dobavitelji pogodbe s fiksno ceno nehali ponujati, ponujali pa so jih le v času, ko so pričakovali enake ali padajoče cene.

Dobavitelji bodo morali glede na osnutek zakonske novele odjemalcem tudi pojasniti tveganja v zvezi s pogodbami s fiksno in dinamično ceno ter jim izročiti povzetek pogodbe v razvidni obliki ter v jasnem in jedrnatem jeziku. Časovna omejitev pogodb s fiksno ceno za gospodinjske odjemalce na eno leto se medtem po predlogu ohranja kot oblika zaščite gospodinjskih odjemalcev.

Zakonska novela bo po osnutku predloga prinesla tudi obvezo dobaviteljev, da uporabljajo strategijo varovanja pred tveganji za pogodbe s fiksno ceno. Smernice zanjo bi določila Agencija za energijo. V energetski krizi se je namreč po pojasnilih ministrstva izkazalo, da so krizo bolje prestali dobavitelji, ki so izvajali varovanje pred tveganji.

Za najslabši scenarij bo zakonodaja glede na novelo dopolnila tudi koncept zasilne oskrbe v primeru propada dobavitelja. Gre za rešitev, ki je v Sloveniji že uveljavljena in je v času krize po oceni ministrstva dobro delovala. V primeru propada dobavitelja operater njegove odjemalce samodejno prenese na zasilnega dobavitelja, da ne ostanejo brez elektrike. Odjemalci imajo tako čas, da si izberejo novega dobavitelja.

Zdaj naj bi bolj jasno določili koncept določitve cene zasilne oskrbe, ki bo morala biti v normalnih razmerah višja od tržne, a ne za več kot 25 odstotkov, zato da bo lahko trg normalno deloval. V razmerah povišanih cen pa bo morala cena zasilne oskrbe pokrivati nabavne stroške in bo lahko višja.

Koncept bi dopolnili tudi s ciljem večje odpornosti. Zasilni dobavitelj naj bi ostal, a v primeru propada večjega dobavitelja ali več dobaviteljev hkrati bi se njihovi odjemalci razporedili na vse preostale dobavitelje v sorazmerju z njihovim tržnim deležem. Naloga razporeditve odjemalcev bi bila naložena distribucijskemu operaterju, za tak primer je predvidena tudi možnost interventnega posojila dobaviteljem iz državnega proračuna.

Odjemalce naj bi zakonodaja po novem še dodatno ščitila pred odpovedjo pogodbe in pred odklopom v času obravnave pritožbe. Dopolnila naj bi se vrsta obstoječih obvez dobaviteljev, predvsem obveza, da odjemalca pred odpovedjo pogodbe seznani z vsemi možnostmi.

Gre za opcije alternativnega načrta plačil, svetovanja o upravljanju dolgov ali morebitnem moratoriju, podpisa pogodbe z novim dobaviteljem, zahteve za zasilno ali nujno oskrbo, upoštevanja veljavne podpore socialnega skrbstva, storitve energetskega pregleda in energetskega svetovanja ter pravice do sprotne informacije o porabi.

Zakon bo glede na osnutek po novem odjemalcem prinesel tudi pravico do souporabe energije na podlagi pogodbe. Doslej je bilo to mogoče le v okviru energetske skupnosti, za katero je bila potrebna ustanovitev zadruge.

Souporaba bi bila mogoča na celotnem področju Slovenije. Pri količini energije, ki jo dobavlja dobavitelj, bi se upoštevala tako, da se od odjema iz omrežja odšteje energija, ki jo odjemalec prejme po pogodbi o souporabi, za vsakih 15 minut posebej. Pri obračunu omrežnine in drugih povezanih dajatev bi se upošteval dejanski izmerjen odjem.

Distribucijski operaterji bi dobili nove naloge. Med temi bodo objava jasne informacije o zmogljivostih, ki so na voljo za nove priključitve. Ta bi bila posodobljena vsake tri mesece, z merili za izračun zmogljivosti za nove priključitve. Uporabniki bi morali prejemati tudi redne informacije o trenutnem statusu svoje zahteve, v treh mesecih od vložitve. Uvedla bi se tudi obveza sprejemanja digitalnih dokumentov od uporabnikov.

Zakon bo prinesel tudi rešitve za primere kriz v oskrbi z energijo. Če Svet EU-ja sprejme sklep o krizi pri oskrbi, bi lahko vlada za čas veljavnosti sklepa z uredbo določila začasne ciljno usmerjene javne posege pri določanju cen za dobavo elektrike gospodinjstvom, malim poslovnim odjemalcem in malim ter srednjim podjetjem, ki je lahko nižja od stroškovne cene.

Za poslovne odjemalce bi regulirane cene veljale za največ 70 odstotkov pretekle porabe, za gospodinjske za največ 80 odstotkov mediane porabe gospodinjstev, za energetsko revne ali ranljive odjemalce pa bi lahko veljale za celotno količino. Za primere, ko bi bila cena nižja od stroškovne, bi bili dobavitelji upravičeni do nadomestila za dobavo pod stroškovno ceno "na pregleden in nediskriminatoren način".