"Jedro EU-ja je uspešno gospodarstvo, nujno je hitro in učinkovito krepiti konkurenčnost," je na zasedanju dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.

Pristojni ministri so na zasedanju v prvem delu opravili politično razpravo o krepitvi konkurenčnosti evropske industrije na podlagi kompasa za konkurenčnost EU-ja, krovne strategije za delo Evropske komisije v aktualnem mandatu, in dogovora o čisti industriji, ki izhaja iz kompasa in predstavlja konkretnejšo pobudo za pospešitev razogljičenja evropske industrije, so danes pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.

Židan je v razpravi poudaril, da je pred nami izredno pomembno obdobje, ko moramo storiti vse, da bomo naši industriji pomagali premostiti izzive, s katerimi se spopada, in ji omogočiti, da bo okrepila svojo konkurenčnost na globalnih trgih.

Po njegovih besedah bi bilo smiselno, da se v mandatu poljskega predsedstva Svetu EU-ja ne sprejema novih regulativ, temveč samo poenostavitve obstoječih, novi instrumenti, kot je na primer evropski sklad za konkurenčnost, pa morajo biti enakovredno dostopni in prilagojeni tudi za manjše države članice. "Enako velja tudi za nov okvir državnih pomoči, ki morajo zagotoviti učinkovitejšo in bolj ciljno usmerjeno podporo," je poudaril.

Slovenski državni sekretar je pozval še, da je treba industriji prednostno omogočiti zanesljiv vir energije po sprejemljivih in konkurenčnih cenah, ki bodo primerljive s cenami energije pri globalnih partnerjih in tekmecih.

Slovenija se je sicer pridružila dokumentu Španije, v katerem je poudarjeno, da bi moral prihodnji evropski sklad za konkurenčnost vključevati močan industrijski steber za povečanje proizvodne zmogljivosti Evrope.

Ministri so v sredo razpravljali tudi o enotnem trgu EU-ja oziroma pripravi konkretne horizontalne strategije zanj in akcijskega načrta za področje storitev. Z vidika ovir na področju storitev so poudarjali pomen digitalizacije.

Notranji trg je še vedno preveč razdrobljen, da bi lahko izkoristili njegov polni potencial, je menil Židan. "Spomnil bi na izračune Maria Draghija, da z nepolno delujočim notranjim trgom na ravni EU-ja letno izgubimo približno 10 odstotkov BDP-ja, kar je več, kot je blagovne in storitvene menjave med EU-jem in ZDA /.../. Zato je nujna nadaljnja poglobitev notranjega trga," je poudaril.

Kot je ocenil, so še posebej pomembni ukrepi za storitveni sektor, ki predstavlja večino BDP-ja in zaposlitev v EU-ju, hkrati pa je na tem področju največ težav.

Slovenija je na zasedanju podprla skupni dokument na temo načrta za novo strategijo notranjega trga, ki ga je podpisalo še 15 držav članic.

Govora je bilo še o poenostavitvi zakonodaje, okoljskem mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, položaju evropske kemijske industrije in akcijskem načrtu za evropsko avtomobilsko industrijo.

"Za Slovenijo je avtomobilska industrija zelo pomembna, saj predstavlja enega ključnih strateških sektorjev v strukturi gospodarstva," je opozoril Židan. "Strinjamo se, da se evropski avtomobilski industriji ne smemo in ne bomo odpovedali in da jo je treba podpreti z javnimi sredstvi na poti njene prilagoditve, tako da lahko ponovno postane zmagovalna," je dejal.