Pri Evropski investicijski banki (EIB) vidijo velik potencial za nadaljnje naložbe v Sloveniji, je po srečanju s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem dejala predsednica banke Nadia Calvino. Nabor slovenskih projektov v obravnavi je obsežen in vključuje področja, kot so prometna in energetska infrastruktura ter podpora podjetjem, je poudarila.

EIB je največji mednarodni posojilodajalec Sloveniji na ključnih področjih, kot so prometna in energetska infrastruktura ter razvoj kapitalskih trgov za zagotavljanje finančne podpore slovenskim malim in srednje velikim ter zagonskim podjetjem, je v izjavi za medije dejala Calvino.

V Sloveniji po njenih besedah vidijo velik potencial za nadaljnje sodelovanje in nadaljnje naložbe. "Slovenija ima v obravnavi precejšnje število projektov, ki presegajo prometno in energetsko infrastrukturo ter vključujejo podporo tisočim malim in srednje velikim podjetjem, zagonskim podjetjem in tudi cenovno dostopna stanovanja," je dejala.

V pogovoru z Boštjančičem sta sogovorca poudarila pomen osredotočanja na podnebne ukrepe, energetsko neodvisnost, digitalizacijo, regionalni razvoj, razvoj kapitalskih trgov in dostopna stanovanja.

"Pripravljeni smo podpreti vlado s finančnimi sredstvi in tudi tehničnim znanjem za izgradnjo 20.000 cenovno dostopnih in neprofitnih stanovanj, ki jih načrtujejo v prihodnjih letih," je poudarila.

Obisk Calvino potrjuje trdno partnerstvo med EIB-jem in Slovenijo, je prepričan minister Boštjančič.

Sodelovanje z EIB-jem je slovenskim institucijam omogočilo izvedbo projektov, ki jih po ministrovih besedah brez finančnih in strokovnih virov skupine ne bi bilo mogoče izvesti, denimo na področju modernizacije prometne infrastrukture.

"Prav tako so bila sredstva EIB-ja nepogrešljiva pri razvoju energetske infrastrukture, ki nam pomaga na poti k doseganju podnebnih ciljev in prehodu v nizkoogljično gospodarstvo," je dejal. Pomemben segment sodelovanja sta po njegovem prepričanju tudi podpora malim in srednje velikim podjetjem ter podpora slovenskim raziskavam in inovacijam.

"Slovenija je predana ciljem zelenega prehoda, krožnega gospodarstva in digitalizacije, pri čemer računamo na nadaljnjo podporo EIB-ja, ki je bila že do zdaj zanesljiv partner pri financiranju teh naših ključnih preobrazb. Verjamem, da bo naše nadaljnje sodelovanje zgled uspešnega povezovanja med nacionalnimi cilji in evropskimi prioritetami," je pojasnil minister.

O JEK-u niso govorili konkretno

Na novinarsko vprašanje glede financiranja projektov s področja jedrske energije je Calvino pojasnila, da EIB financira vse ključne tehnologije za zeleni prehod. Kot je dejala, so na jedrskem področju konec lanskega leta financirali velik projekt v Romuniji za pridobivanje tritija, enega od elementov za jedrsko gorivo.

Na jedrskem področju so sicer večinoma financirali projekte z vidika varnosti in zaščite, raziskav in razvoja ter gorivnega cikla, je pojasnila.

Boštjančič in Calvino sta se dotaknila tudi projekta JEK 2, je potrdil minister. "Ampak na precej visoki ravni, ker tudi sami veste, v kateri fazi je ta projekt. Tako da se seveda nikakor še ne pogovarjamo o kakšnih konkretnih številkah, smo se pa pogovarjali o izkušnjah, ki jih imamo mi v razgovorih z drugimi potencialnimi investitorji," je povedal.

Za Calvino, ki je vodenje EIB-ja prevzela z začetkom letošnjega leta, je to prvi obisk v Sloveniji. Obisk je del turneje predsednice EIB-ja po državah članicah EU-ja.

Popoldne se je srečala tudi s predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom. Pirc Musar je po srečanju sporočila, da je bil pomemben del pogovora namenjen potrebi po učinkovitejšem boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju krožnega gospodarstva. "Soglašali sva, da gre za zelo pomembna vprašanja z geopolitičnega vidika," je zapisala na omrežju X. Iz premierjevega kabineta pa so prek vladnih spletnih strani sporočili, da sta sogovornika v "zelo dobrem pogovoru" obravnavala prihodnje delovanje EIB in možnosti nadaljnjega sodelovanja v Sloveniji.

EIB je v zadnjih petih letih v projekte v Sloveniji vložil več kot milijardo evrov. Lani je v Slovenijo investiral 359 milijonov evrov, pri čemer se je osredotočil na trajnostni promet in prizadevanja za razogljičenje. Med največjimi lanskimi projekti je Calvino spomnila na 250 milijonov evrov vredno posojilo za drugi tir med Divačo in Koprom.