Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk se je o možnostih gospodarskega sodelovanja v ponedeljek v Zagrebu pogovarjal s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Ivanom Vrdoljakom. Največ časa sta namenila pogovorom o energetiki, še posebej terminalu za utekočinjen plin, ki ga Hrvaška načrtuje na Krku in je bil pred kratkim uvrščen med strateške energetske projekte hrvaške vlade.

Zaradi napetih odnosov z Rusijo, ki je glavna dobaviteljica plina za več evropskih držav, se za terminal vse bolj zanimajo v Bruslju in Washingtonu. Zaradi evropskih sankcij proti Rusiji zaradi njenega vmešavanja v krizo v Ukrajini so negotovi energetski projekti, kot je plinovod Južni tok, s katerim naj bi iz Rusije prek Balkana prepeljali plin v Zahodno Evropo.

V Zagrebu pričakujejo, da bodo s plinskim terminalom uresničili pomembno energetsko vlogo v tem delu Evrope.

"Če uspešno sodelujemo pri razvoju in obratovanju Nuklearne elektrarne Krško že 40 let, ne vidim razloga, zakaj ne bi mogli uspešno sodelovati tudi pri drugih energetskih področjih, kot je plin," je povedal Volk in dodal, da bi se na projekt plinskega terminala na otoku Krku navezal tudi približno 80-kilometrski plinovod od hrvaško-slovenskega mejnega prehoda Jelšane do Kalc.

Skupaj do vpliva na ceno
Kot morebitni partnerici bi lahko Slovenija in Hrvaška vplivali tudi na ceno plina, ki jo v največji meri določajo v Avstriji prek borze zemeljskega plina. Skozi največje plinsko vozlišče v srednji Evropi v Baumgartnu na vzhodu Avstrije se letno steka približno tretjina ruskega plina za Evropo. Z gradnjo plinskega terminala na Krku bi plin lahko kupovali na trgu s katerega koli konca sveta in ne bi bili omejeni zgolj na enega dobavitelja.

Hrvaška bo ponudbe morebitnih vlagateljev za gradnjo plinskega terminala predvidoma začela zbirati novembra. Njegova vrednost je ocenjena na okvirno 630 milijonov evrov.

Volk in Vrdoljak sta tudi ocenila, da obstajajo dobre možnosti, da bi Hrvaška in Slovenija s skupnimi prizadevanji zagotovili denar iz skladov Evropske unije. Evropska komisija je že izrazila pripravljenost za financiranje projekta.

V Zagrebu si prizadevajo, da bi plinski terminal lahko začel obratovati v prihodnjih petih letih. Zanimanje za sodelovanje v prejšnjem projektu je pokazal slovenski Geoplin. Hrvaški mediji so te dni omenjali še eno možnost energetskega sodelovanja s Slovenijo: na Reki bi lahko proizvajali goriva tudi za slovenski trg v sodelovanju s Petrolom.

Volk in Vrdoljak sta se v ponedeljek pogovarjala tudi o blagovni menjavi med državama, ki je v letošnjem prvem polletju dosegla približno 1,4 milijarde evrov.

Slovenski izvoz na Hrvaško se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal za 23 odstotkov, hrvaški izvoz v Slovenijo pa za 18 odstotkov, je še povedal Volk, ki letos pričakuje rekordno blagovno menjavo. Lani je znašala 2,3 milijarde evrov.