Povprečni Slovenec letno porabi 75 kilogramov pšenice, te imamo do letošnje žetve dovolj, pravijo pristojni. Tudi uvoz poteka nemoteno. Največ je uvozimo iz Madžarske, sledijo Hrvaška, Avstrija in Srbija. Z zadnjo se dogovarjajo še za dodatni uvoz.

"Pričakujemo, da bo ta del stekel, ker vemo, da Srbija sprošča seznam držav in pričakujemo, da bomo tudi mi med njimi," je povedal kmetijski minister Jože Podgoršek.

Srbski gospodarstveniki od vlade zahtevajo sprostitev izvoza pšenice, saj si želijo zaradi visokih cen na trgu zaslužiti, sploh ker je pšenice dovolj. "Izvozimo lahko 750.000 ton pšenice. Država lahko nadzira izvoz z dajanjem posebnih dovoljenj," je pojasnila Sunčica Savović, direktorica Združenja žita Srbije.

In zakaj cene naraščajo?

Tudi zaradi pomanjkanja na nekaterih trgih zaradi vojne, kar številni s pridom izkoriščajo in svoje zaloge želijo prodati po tržni ceni. Po teh cenah se ravna tudi Slovenija. "V Sloveniji je trg relativno majhen, kar se tiče žit, zato večinoma uporabljamo evropske modele oblikovanja cen," je pojasnil minister Podgoršek.

Samooskrba s pšenico je v Sloveniji 70-odstotna, s celotnim žitom pa kar 88-odstotna. Kmetje si želijo samooskrbo še povečati. "Nujni predpogoj je to, da imamo minimalno zavezo, da se bodo količine slovenskih kmetov odkupile po normalnih cenah," je povedal Roman Žveglič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice.

Rešitev je v obdelovanju zemlje, ki se zdaj po zakonu ne sme obdelovati, pravi minister. "V letošnjem letu je posejanih dobra dva odstotka več površin z vsemi žiti in tudi s pšenico," je nadaljeval Podgoršek.

Če bi cene pšenice še naprej naraščale, pa bi lahko država vmes posegla z regulacijo maloprodajnih cen hrane.