Dogovor o energetskem sodelovanju, ki med drugim predvideva še gradnjo druge jedrske elektrarne, je med obiskom v Bolgariji podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. Plinovod z imenom Južni tok bosta gradila ruski energetski velikan Gazprom ter italijanski ENI in bo potekal prek Črnega morja do Bolgarije, kjer se bo razdelil v dva kraka. Gradnja naj bi stala okoli deset milijard evrov.

Z novim plinovodom si bo Rusija zagotovila nadaljnjo odvisnost EU-ja od njenih energetskih surovin. V EU-ju vidijo plinovod Južni tok kot konkurenčen svojemu projetku izgradnje plinovoda Nabucco, po katerem bi se evropske države oskrbovale s kavkaškim ter srednjeazijskim plinom in tako pri energetski dobavi zmanjšale odvisnost od nepredvidljive Rusije.

Putin je zavrnil skrbi EU-ja, saj po njegovih besedah Južni tok pomeni energetsko varnost za Evropo, ki se spopada z naraščanjem potreb po nafti in plinu. "Izgradnja novih plinovodov bo zagotovila stalno energetsko oskrbo za Evropo, Balkan in Bolgarijo," je zagotovil Putin in dejal, da med evropskimi državami vlada veliko zanimanje za sodelovanje v ruskih projektih za plinovode.

Dogovor v zadnjem trenutku
Pot do bolgarske privolitve v projektu ni bila lahka in dogovor so po intenzivnih pogajanjih dosegli šele v zadnjem trenutku, za kar naj bi bila v veliki meri zaslužna "osebna intervencija" Putina, ki je s seboj v Bolgarijo pripeljal tudi svojega predvidenega naslednika in predsednika Gazproma Dmitrija Medvedeva. Pogajanja so se zatikala predvsem pri lastništvu nad bolgarskim delom plinovoda, saj je Sofija zahtevala večinski delež in prav tako Moskva, ki pa je nato pristala na 50-odstotni delež Bolgarije v družbi, ki bo upravljala plinovod.

Bolgarija je energetsko popolnoma odvisna od Rusije, saj od nekdanje zaveznice v hladni vojni dobiva skoraj vso nafto in plin, po mnenju kritikov pa bo nov plinovod še okrepil odvisnost od ruske energije. Bolgarska opozicija je vlado obtožila, da državo spreminja v trojanskega konja Putinove oligarhije v EU-ju.

G. V.