Ne bi smeli zmanjševati investicijske aktivnosti, temveč bi jo kazalo okrepiti, tudi na račun nekaj večjega primanjkljaja, je dodal Zvonko Černač (SDS). Na dolgi rok pa bi morali sprejeti ukrepe, ki bi omogočili zmanjševanje fiksnih stroškov javne uprave, je predlagal.

Če odhodke primerjamo z "zadnjim letom debelih krav 2008", nismo prihranili 600 milijonov evrov, temveč povečali porabo za več kot milijardo evrov, je izračunal Radovan Žerjav (SLS). Po predlogu rebalansa imajo samo tri ministrstva manjšo porabo kot predlani, je ugotovil ter opozoril, da so potrebni dodatni ukrepi pri javni porabi. Ta je za slovensko gospodarstvo preprosto previsoka, je opozoril.

Bogdan Barovič (SNS) je bil kritičen do dejstva, da se s predlaganim rebalansom najbolj znižujejo sredstva za ministrstva za zdravje, promet in gospodarstvo. Ob tem je menil, da bi si morala vlada bolj prizadevati za povečanje proračunskih prihodkov.

Referendum o pomoči Grčiji?
Odbor je v obravnavo na plenarno sejo DZ-ja poslal tudi predlog zakona o posojilu Grčiji, ki določa pogoje in način sodelovanja Slovenije pri odločitvi članic območja evra, da tej globoko zadolženi državi pomagajo z do 80 milijardami evrov posojil.

Medtem ko opozicija nasprotuje sprejetju tega zakona, pa koalicijo skrbi, da bi opozicija predlagala referendum o tem, ali naj Slovenija Grčiji pomaga s posojilom 360 milijonov evrov. Premier Borut Pahor naj bi zato, kot poročajo Odmevi, v teh dneh obiskal prvaka SDS-a Janeza Janšo in ga skušal pregovoriti, naj SDS te idejen ne podpre.

Zvonko Černač (SDS) meni, da bi morali obravnavo preložiti do tedaj, ko bi izvedli, kakšni so makroekonomski kazalci Grčije, predvsem, ali so plače zaposlenih v grškem javnem sektorju res 2,5-krat višje kot v zasebnem sektorju in ali so res vsi grški dijaki prvega letnika ob začetku šolskega leta prejeli po 450 evrov za nakup prenosnega računalnika.