Dodal je, da mora pri tem obstajati tveganje, da je bil posel sklenjen neprimerno ali negospodarno. Pri tem je Igor Šoltes dejal, da konkretnih zadev ne more komentirati. Načelno mnenje v poslovanju države z zasebnim sektorjem pa je, da mora država poleg spoštovanja enakosti ravnati tudi gospodarno. Šoltes meni, da je pričakovano, da pri oddajanju tovstnih koncesij pride do določenih koncesijskih dajatev. Šoltesu se zato zdi skrajno nenavadno, če se to ne stori, prav tako pa pri oddajanju tovrstnih koncesij pričakuje ustrezen javni razpis.

Simobil in Mobitel: Apek poziva ni objavil na svoji spletni strani, kot je to običajno
V Simobilu in Mobitelu so za MMC opozorili, da Apek poziva za podelitev frekvence UMTS ni objavil na svoji spletni strani, kot to določa njegov statut.

Na Agenciji za pošto in elektronske telekomunikacije pa so za MMC zatrdili, da so javni poziv objavili v Uradnem listu Republike Slovenije in na svojih spletnih straneh, zato je bila strokovna javnost o tem seznanjena. Direktor Apeka Tomaž Simonič je pojasnil, da se je nanj prijavila samo ena družba, zato so se odločili, da razpisa sploh ne bo, in so le izbrali edinega sodelujočega.

Tušmobilu so tako brezplačno podelili frekvenco UMTS in za MMC povedali, da bo moralo podjetje plačevati vsakoletno frekvenčnino. V preteklih letih sta Mobitel, leta 2001, in Simobil, leta 2006, za frekvenco plačala 92 milijonov oz. 6,5 milijona evrov.

Menijo, da bi bilo bolje, če bi Apek za podelitev frekvence objavil mednarodni javni razpis, s podelitvijo frekvence pa bi država lahko pridobila pomembna sredstva za proračun. Obstaja namreč kar nekaj operaterjev, ki so brez lastnega omrežja, ali tujih operaterjev, ki bi bili morebitni interesenti za pridobitev frekvence UMTS. Pri podelitvi frekvence pogrešajo enake in korektne pogoje za vse, so še dejali v Simobilu.

Ob tem se sprašujejo, zakaj javni poziv ni bil objavljen na spletni strani Apeka, kot je to določeno s statutom. Tudi v Mobitelu so za MMC dejali, da objave javnega razpisa niso zasledili, in dodali, da se ne strinjajo s takšno (ne)transparentnostjo postopka in neenakimi pogoji dodelitve redke in omejene javne dobrine, kot je preostali frekvenčni pas za opravljanje storitev UMTS.

V Apeku so na to za MMC odgovorili, da je poziv bil objavljen na njihovih straneh. "Ker imamo možnost nastaviti tako datum objave kot tudi datum umika objave, je bil poziv po preteku 30-dnevnega roka umaknjen in včeraj zaradi aktualnosti teme ponovno objavljen," so nam zagotovili.

Apek že prej deloval v prid Tušmobilu
Navedeni primer ni prvi, v katerem je Apek Tušmobil obravnaval drugače kot ostale slovenske mobilne operaterje. Ob odhodu Vege je namreč Tušmobil lahko brezplačno prenesel frekvence v pasu 1.800 megahercev, nato pa se jih je pol spremenilo v 900 megahercev, so še opozorili v Simobilu. Tekmeci so za isto stvar plačali okoli 14 milijonov evrov.

Na Apeku pa so povedali, da je za enkratno plačilo za frekvence 1800 MHz plačala družba WWI. Tušmobil je frekvence pridobil s pravnim poslom. Zakon po njihovih trditvah ne določa, da bi se pri prenosu frekvenc še enkrat plačal enkratni znesek za pridobitev frekvence.