Napovedana pokojninska reforma je v nasprotju s prejšnjo po besedah predsednice Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Lidije Jerkič pripravljena na hitro. Zadnja pokojninska reforma, ki se bo iztekla 2018, je potrebovala pet let, da je zagledala luč sveta, in je bila uspešna. "Zdaj pa smo še v mesecu novembru razpolagali z nekimi izhodišči, ampak brez konkretnih odgovorov. V aprilu je zakon prišel v javno obravnavo, ki naj bi trajala 30 dni. In to je to," je dejala Jerkičeva in dodala, da imamo pred seboj 50.000 novih upokojencev v letošnjem letu.
"Če smo hoteli s pokojninsko reformo dopovedati zaposlenim, da bi bilo dobro delati dlje, smo povzročili to, da gredo v pokoj tudi zdaj vsi tisti, ki sicer niti ne bi šli," navaja Jerkičeva. Po njenih besedah bo reforma na koncu bistveno drugačna od predlagane, kar se že nakazuje. "Ampak vendarle rezultat je tukaj: zrevoltirani ljudje, razjarjeni sindikati, ki napovedujejo protestne shode in generalne stavke," je izpostavila.
"Socialni dialog je zdaj na najnižji točki"
Socialni dialog je v Sloveniji po njenih besedah zdaj na najnižji točki, saj se še ni zgodilo, da bi takšna zakonodaja prešla v parlamentarne postopke brez soglasja socialnih partnerjev. SKEI kot član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije podpira aktivnosti zadnjega tudi glede načrtovanja mogočega naknadnega zakonodajnega referenduma. "To je tudi najmočnejše orožje, ki ga v tem trenutku imamo, res pa je, da ni tako glasno," je dejala Jerkičeva in dodala, da so delavci v delovno intenzivnih panogah, ki jih pokriva SKEI, enotni glede nerealnosti podaljašnja upokojitvene starosti, ki jo predlaga vlada.
Večina podjetij že uvedla višje minimalne plače
Jerkičeva se je dotaknila tudi razmer na ravni dejavnosti SKEI-ja. Kot pravi, so se razmere umirile, vsa podjetja pa so ponovno uvedla 40-urni delovni teden. Glede višjih minimalnih plač je povedala, da se je le 25 podjetij iz vseh treh dejavnostih (kovinske, elektroindustrije in v dejavnosti kovinskih materialov) odločilo za postopen prehod na višjo minimalno plačo, več kot 1.500 pa jih je na minimalno plačo prešla brez prehodnega obdobja.
Za zdaj v dejavnosti ni napovedi o večjem številu presežnih delavcev v prihodnjem obdobju, a ob tem delodajalci opozarjajo, da so to le kratkoročne napovedi.
Ob koncu se je Jerkičeva dotaknila tudi krize v Grčiji. Jezijo jo protesti grških delavcev zaradi ukinitve 13. in 14. plače, ki je pri nas redkost, hkrati pa imajo grški delavci "pol višje plače kot slovenski". "Ta situacija je nenavadna, potrebnih bo precej razprav na temo evropske pomoči Grčiji", je sklenila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje