Predsednik in glavni izvršni direktor Gazproma Aleksej Miller je v Bruslju že popoldne dejal, da bodo začeli Evropi dobavljati plin takoj, ko bodo mednarodni opazovalci začeli nadzorovati plinovode na rusko-ukrajinski meji, zdaj pa je temu prikimal še Kremelj.

Po dolgih pogajanjih med Evropsko unijo ter Rusijo in Ukrajino sta sprti strani le dosegli dogovor, da bodo na mejo med državami postavili opazovalce, ki bodo nadzorovali dobavo plina Evropi prek ukrajinskega ozemlja. Sprva je Rusija zahtevala, da so med opazovalci tudi ruski predstavniki, čemur je Ukrajina nasprotovala, a je pozneje privolila v neodvisne opazovalce.

"Rusija je privolila v postavitev opazovalcev na mejo, kar bo obnovilo dobavo ruskega plina v Evropo," je sporočilo češko predsedstvo Unije.

Putin: Ko pridejo opazovalci, bo plin stekel
Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo pozval, naj opazovalce na mejo pošlje čim prej, da bo Rusija lahko ponovno vzpostavila dobavo plina evropskim državam. "Takoj ko se bodo ti ljudje pojavili na meji, se usedli za mizo in začeli delati, bo plin znova stekel," je dejal Putin.

Ukrajinska stran je obljubila, da bodo opazovalce spustili na mejo, kamor bi lahko prišli že v petek, obljubili pa so tudi, da ne bodo ovirali njihovega dela in bo lahko plin tekel nemoteno.

Gazprom je 1. januarja prekinil dobavo zemeljskega plina Ukrajini, ker ta ni poravnala dolgov, v sredo pa je prekinil tudi dobavo plina prek ukrajinskega ozemlja nekaterim evropskim državam. Gazprom je Ukrajino obtožil, da ukrade približno 15 odstotkov plina, ki je namenjen zahodni Evropi.

Najhuje v jugovzhodni Evropi
Izguba ruskega plina je v posebej težek položaj pahnila predvsem jugovzhodno Evropo, kjer so številne države skoraj 100-odstotno odvisne od dobav ruskega plina prek Ukrajine. Največ težav imajo Srbija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija in Slovaška.

V Srbiji so najbolj ogrožena mesta Kikinda, Bečej, Beočin, Novi Sad, Pančevo, Velika Planina, Kovin, Jagodina in del Čačka, kjer toplarne nimajo možnosti preklopa s plina na mazut, zaloge plina pa so že porabile. V Zrenjaninu in okolici so danes izključili 17 toplotnih postaj, na katere je priključenih približno 21.000 potrošnikov plina, kar pomeni, da je brez ogrevanja na plin ostalo približno 100.000 prebivalcev.

Beograd varen še štiri ali pet dni
Tudi v Pančevu so razmere skrb vzbujajoče, saj je v tamkajšnjem domu za ostarele brez ogrevanja in tople vode ostalo 200 upokojencev, med katerimi jih je 60 nepokretnih. V kuhinji in pralnici so prekinili delo, saj so tam popolnoma odvisni od plina, ki ga ni. Elektrarne v Beogradu so si za zdaj zagotovile dovolj mazuta in imajo zaloge še za naslednje štiri ali pet dni, je povedal direktor elektrarn Zoran Pedić, a imajo beograjska gospodinjstva kljub temu nekoliko nižjo temperaturo od predpisanih 20 stopinj.

Srbija je medtem podpisala dogovor z Madžarsko, ki je obljubila, da ji bo posodila nekaj plina, podoben dogovor pa sta sklenili tudi Madžarska in Nemčija.

V Sarajevu je brez ogrevanja že tretji dan približno 72.500 gospodinjstev, 42.000 gospodinjstev pa so preklopili na druge alternativne vire ogrevanja. Plinska kriza vpliva tudi na električno omrežje, saj se je poraba zvišala za 20 odstotkov.

Bolgarija in Slovaška z varčevalnimi ukrepi
V Bolgariji so zaradi mraza zaprli več deset šol in vrtcev, toplarne pa so se začele preusmerjati na nafto. Tudi na Slovaškem so za danes in jutri zaustavili proizvodnjo v tovarnah Peugeot-Citroen in Kia, tisoč največjih industrijskih podjetij v državi pa že od srede ne sme trošiti plina, da ne bi ogrozili preskrbe gospodinjstev, bolnišnic in šol.

B. T.