Začasni sklad za zaščito evra (EFSF) bi lahko tako ob morebitni izgubi najvišje ocene AAA šestih članic območja evra izgubil trojni A-status. Napoved je tesno povezana s ponedeljkovo grožnjo 15 članicam območja evra, vključno z Nemčijo, Francijo in preostalimi štirimi državami evrske skupine z najvišjo oceno AAA, da jim bo ob morebitnem neuspehu vrha EU-ja konec tedna v Bruslju bonitetna hiša znižala oceno.

EFSF namreč deluje skozi zadolževanje posebne družbe s sedežem v Luksemburgu na finančnih trgih ob poroštvih članic območja evra, zbrana sredstva pa nato družba posoja naprej državam, ki prejemajo finančno pomoč. Na ta način posojila trenutno prejemata Irska in Portugalska.

Oceno AAA uživa EFSF predvsem zato, ker za njegovo zadolževanje jamči vseh šest članic območja evra, ki uživajo najvišjo kreditno oceno. Gre za Nemčijo, Francijo, Avstrijo, Finsko, Nizozemsko in Luksemburg, pri čemer sta najpomembnejši prvi dve kot največji evropski gospodarstvi.

Glede na ponedeljkovo odločitev, ki po pojasnilih hiše Standard & Poor's pomeni 50-odstotno možnost znižanja bonitetne ocene držav, ki jamčijo za posojila EFSF-ja, bi v agenciji posledično morali znižati tudi oceno začasnega mehanizma za stabilnost evra. Po pričakovanjih bi utegnili oceno EFSF-ja znižati za do dve stopnji, odločitev pa naj bi bila sprejeta znotraj prihodnjih 90 dni.

Nižja ocena lahko tudi za Slovenijo
Med državami, ki jim zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute grozi znižanje ocene, se je znašla tudi Slovenija, ki bi ji agencija ob morebitnem neuspehu vrha EU-ja konec tedna v Bruslju oceno lahko znižala za do dve stopnji.

Ponedeljkovi napovedi sta se izognila le Grčija, katere ocena že tako ali tako označuje nesposobnost odplačevanja obveznosti, in Ciper, katerega ocena ima že tako ali tako negativne napovedi, kar pomeni, da ji grozi znižanje.

Razlogi za odločitev ene izmed treh vodilnih svetovnih bonitetnih hiš so enaki. Gre za zaskrbljenost agencije nad "morebitnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj območja evra" na članice evrske skupine. Bojijo se namreč, da bi zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšali gospodarski obeti Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnost stabilizacije javnih financ.

Pritisk na voditelje EU-ja
Standard & Poor's s tem izvaja tudi jasen pritisk na politične voditelje območja evra. Kot pravijo, je pomanjkanje političnega preboja pri dosedanjem reševanju krize lahko tudi znak strukturnih pomanjkljivosti procesa političnega odločanja znotraj območja evra in širšega EU-ja.

Ta ocena vpliva tudi na njihovo presojo glede sposobnosti evropskih voditeljev, da sprejmejo proaktivne in odločne ukrepe, ki so trenutno potrebni. Zaradi teh pomanjkljivosti političnega odločanja bodo ponovno proučili tudi sposobnost učinkovitega političnega odločanja v Sloveniji.

Vse je torej odvisno od uspeha odločilnega zasedanja voditeljev držav in vlad EU-ja ta konec tedna v Bruslju. Če bodo rezultati vrha po oceni Standard & Poor's ustrezni, bo agencija ohranila bonitetno oceno Slovenije pri AA-. Če ne, pa bi jo lahko znižala za do dve oceni že kmalu po vrhu.

Smrtni udarec evru?
Enako velja za preostalo štirinajsterico, med katerimi se je znašlo tudi vseh šest članic z najvišjo oceno AAA (Nemčija, Francija, Nizozemska, Luksemburg, Avstrija in Finska). Nemčiji, Nizozemski, Luksemburgu, Finski in Avstriji grozi znižanje za eno stopnjo na AA+, Franciji pa znižanje za dve stopnji na AA.

Če bi Standard & Poor's in drugi dve vodilni bonitetni hiši (Moody's in Fitch) res znižali oceno AAA za šesterico članic območja evra, bi to zadalo močan, če ne že končni udarec prizadevanjem za stabilizacijo območja evra. Prestali dve agenciji sta s podobno možnostjo zagrozili, a groženj za zdaj še nista uresničili.