Sberbank je nameravala prevzeti 69,5 odstotka delnic Mercatorja, ki so bile od leta 2014 v lasti Agrokorja. Izrednemu pooblaščencu hrvaške vlade za Agrokor Anteju Ramljaku je predlagala, da bi zagotovili 150 milijonov evrov za junijsko posojilo roll up, a so tudi zahtevali prevzem delnic Mercatorja, poroča Nacional.

Tednik je objavil tudi dokument o načrtih Sberbank, ki ga je pridobil iz "finančnih krogov" in ki razkriva, da je banka nameravala delnice Mercatorja prevzeti v treh korakih, ki naj bi potekali v petih tednih avgusta in septembra letos.

Obstajala sta tudi dva scenarija za prevzem Mercatorja. Sberbank je v začetku leta že zasegla 18,53 odstotka delnic slovenskega trgovca, ki so bile v lasti nizozemskega podjetja dolgoletnega šefa koncerna Ivice Todorića Agrokor Investment. Todoriću so takrat odobrili 100 milijonov evrov posojil.

Ruski bankirji so operacijo Mercator pazljivo načrtovali in se o njej skušali netransparentno dogovoriti z Ramljakom, a to zaradi začasnega sveta upnikov ni bilo mogoče, piše Nacional, ki se sklicuje na neimenovani vir iz hrvaške vlade.

Kdo je lastnik: vlada ali upniki?
Kot dodaja vir Nacionala, okoliščine s Sberbank kažejo, da so resnični lastniki Agrokorja upniki in ne hrvaška vlada, ter da je Sberbank zaradi lastnih nezavarovanih posojil zahtevala privilegiran status pri posojilu roll up. Sberbank je Agrokorju odobrila za 1,1 milijarde evrov posojil, preden je hrvaška vlada 10. aprila letos imenovala izredno upravo na podlagi lex Agrokor.

Ramljak je v ponedeljkovem pogovoru za hrvaško komercialno televizijo RTL potrdil, da se ves čas branijo napadov Sberbank in da predlagajo pogovore, na katerih bi v bolj mirnem vzdušju uredili spor. V večerni oddaji RTL Direkt je potrdil, da se bodo z upniki pogajali o odpisu med 60 in 70 odstotkov njihovih terjatev. Napovedal je, da bodo kmalu objavili tudi natančen seznam vseh terjatev do Agrokorja, ki so ocenjene na 58 milijard kun (7,8 milijarde evrov).

Izrazil je prepričanje, da bodo uspeli doseči dogovor z vsemi upniki. Pojasnil je, da niso vse terjatve enake, ko gre za njihov razred in naravo, ter da bodo predlagali različne pogodbe in različne postopke plačevanja terjatev. Za sprejem dogovora ga bodo morali podpreti upniki z najmanj 66 odstotki vseh terjatev, je spomnil.

"V tem času imamo situacijo, da je velika večina terjatev nezavarovana. Če bi prišlo do stečaja, ne bodo dobili nič. Zato je tudi upnikom v interesu, da pride do dogovora," je dejal.

Načrt za prestrukturiranje Agrokorja
Ramljak je v ponedeljek predstavil tudi načrt za prestrukturiranje Agrokorja, pri katerem bodo obdržali maloprodajna, živilska in kmetijska podjetja.

Največ sprememb predvidevajo v maloprodaji, posebej v Konzumu, a tudi v Mercatorju. Do leta 2021 naj bi se prihodki Mercatorja okrepili z lanskih 2,3 milijarde evrov na 2,4 milijarde evrov, medtem ko naj bi se v Konzumu skrčili z lanskih 1,4 milijarde na 1,28 milijarde evrov. Hkrati naj bi se Mercatorjev dobiček pred amortizacijo (EBITDA) zvišal s 60 na 123 milijonov evrov, Konzumov pa s 13 na 78 milijonov evrov.

Ramljak je pojasnil, da bodo v delu trgovin, velikih nad 3000 kvadratnih metrov, zmanjšali prostor, v manjših in srednje velikih trgovinah pa bodo zmanjšali količino blaga in število izdelkov; večinoma bo šlo za artikle, ki se slabše prodajajo. Spremenili bodo tudi neugodne Konzumove pogodbe o najemu prostorov za trgovine. Ob tem ne predvideva večjih odpuščanj delavcev.

Poleg doseganja dobička je poudarek tudi na prodaji nejedrnih družb, ki so jih združili v Agrokor Portfolio Holdings (APH). Med njimi so Agrokorjeva turistična in oglaševalska podjetja ter tudi soline na otoku Pag, poliklinika Aviva v Zagrebu in mlinarsko podjetje v Kikindi v Srbiji. Pričakujejo, da bodo s prodajo v naslednjih štirih letih zaslužili približno 40 milijonov evrov.