roll up.

Sindikat zahteva, "naj se končno razišče nečednosti okoli prodaje Mercatorja Agrokorju". Zanje je prodaja Mercatorja Agrokorju slovenska strateška napaka brez primere, zaradi Agrokorjevih finančnih težav pa pričakuje novo prodajo Mercatorja.

Kot so navedli v javnem pozivu tožilstvu in policiji, se je letos izkazalo, da Agrokor Mercatorja ni kupil z denarjem, temveč z dodatnim zadolževanjem z obveznicami PIK. "Zaradi nezmožnosti vračanja dolgov do bank je Agrokor tik pred stečajem in Mercator bo znova pred, tokrat deseto, prodajo," so poudarili. "Kaj to pomeni za zaposlene v Mercatorju, še ne vemo, slovenska vlada pa z instantukrepi, kot je zakon o Mercatorju, skuša rešiti, kar se da."

"V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo že v času postopkov prodaje opozarjali, da prodaja največjega slovenskega trgovca z dominantnim tržnim deležem finančno šibkemu in strateško neustreznemu kupcu pomeni nepopravljivo škodo ne samo za slovensko trgovino, temveč tudi za slovensko živilsko-predelovalno industrijo in slovenskega kmeta," so poudarili.

Prevzem Mercatorja kot reševanje posojilodajalcev
Ob tem so spomnili na svoja opozorila, da Agrokorjev prevzem Mercatorja poleg reševanja Agrokorja in hrvaške živilske industrije pomeni predvsem reševanje tujih posojilodajalcev Agrokorja, in sicer tako, da bi teža velike večine 'sinergij' skupnega podjetja padla na ramena slovenskega delavca, slovenske industrije, slovenskega kmeta in navsezadnje slovenskega bančnega sistema.

"Prepričani smo bili, da prevzem pomeni odpuščanje slovenskih delavcev v trgovini, izrivanje slovenskih proizvajalcev na račun hrvaških in zapiranje prodajnih poti za slovenskega kmeta kakor tudi udarec za slovenske banke zaradi poslabšanja kreditne sposobnosti slovenske živilske industrije, ki presegajo obseg kupnine za Mercator," so izpostavili v izjavi.

Od tožilstva in policije zahtevajo, da se preiskava o okoliščinah prodaje nadaljuje. Ob tem so navedli, da je "slovenska politika na čelu z NLB-jem v času devete prodaje Mercatorju nerazumno zvišala obrestne mere za kredite na 12 odstotkov".

Tako visoke obrestne mere pa so bile po mnenju sindikata povod takratni politiki, da je prodajo potrdila ne glede na to, da je Mercator redno poravnaval obveznosti.

Sindikat: Nacionalni preiskovalni urad naj nadaljuje preiskavo
"Govorilo se je tudi o visokih provizijah "razumnikom", ki so podpirali prodajo. Vse to je raziskoval tudi Nacionalni preiskovalni urad in upamo, da ni zaradi visokih provizij, o katerih se govori, ali celo pritiska politike preiskave prekinil," so zapisali v pozivu.

Sindikat pričakuje, da bo preiskava ugotovila, kaj se je takrat dogajalo. "Ne le zaradi velike škode, ki jo je prodaja povzročila slovenskim davkoplačevalcem, temveč tudi, da končno postanemo pravna država," so še navedli v javnem pozivu.

Agrokor je večinski delež v Mercatorju kupil leta 2014. Zaradi visokih dolgov je zašel v velike težave z likvidnostjo in se znašel pod hudim pritiskom upnikov. Hrvaška vlada je prek posebnega zakona aprila v koncern imenovala posebno izredno upravo, ki bo vodila prestrukturiranje, vodi pa jo Ante Ramljak.

Tudi slovenska vlada je sprejela zakon o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo, s katerim želi zaščiti Mercator. V Mercator je tako poslala izrednega člana uprave, Gregorja Planteua, čigar ključna naloga je, da prepreči negativno vplivanje Agrokorja na Mercator.

Sberbank na sodišču zahteva prepoved posojil roll up za Agrokor
Največja upnica hrvaškega koncerna Agrokor, ruska banka Sberbank, je potrdila, da je v sredo na zagrebško sodišče, ki obravnava gospodarske zadeve, vložila zahtevo za prepoved podpisovanja novih pogodb o financiranju največje hrvaške družbe s posojili "roll up", ki izboljšujejo položaj upnikov pri poplačilu starih posojil.

Sberbank od sodišča zahteva, naj izrednemu pooblaščencu hrvaške vlade za Agrokor Anteju Ramljaku in upravi koncerna prepove podpisovanje pogodb o financiranju s posojili, ki bi upnikom omogočale priznavanje prednostnega izplačila tudi za terjatve, ki izhajajo iz obdobja pred uvedbo izredne uprave v Agrokorju 10. aprila, so zapisali v sporočilu največje ruske banke.

Model posojil "roll up" sicer predvideva, da se za vsak evro novega posojila upnikom omogoči prednostno poplačilo približno enakega zneska starega posojila.

"Posojila roll up niso v skladu z lex Agrokor"

V ruski banki menijo, da tovrstni model financiranja ni v skladu s t. i. lex Agrokorjem, ki je podlaga za aktivnosti izredne uprave v koncernu. Kot so pojasnili, so v skladu z zakonom prednostna poplačila predvidena za nova posojila, ki so namenjena krepitvi likvidnosti družbe, ne pa za obveznosti pred 10. aprilom.

Ocenili so, da bo izvajanje modela "roll up" ogrozilo premoženje koncerna v škodo tistih upnikov in akterjev, ki imajo takšne stare terjatve, ne bodo pa prišli v prednostni razred poplačil.

V Sberbanku so za zdaj zavrnili možnost, da bi odobrili nova posojila hrvaškem koncernu, saj izredna uprava ni sprejela njihove zahteve, da bi se med prednostne terjatve uvrstilo tudi posojilo v znesku 100 milijonov evrov, s katerim so marca po navedbah ruskih bankirjev tako rekoč rešili Agrokor pred stečajem. Sberbank od koncerna sicer terja približno 1,2 milijarde evrov.

Upniški odbor Agrokorja naj bi na današnji seji obravnaval odobritev novih posojil. Hrvaški mediji omenjajo, da gre za 400 milijonov evrov.