V enakem obdobju lani je bila ta rast "le" 2,5-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast se je septembra zvišala na 2,8 odstotka, lani pa je bila v enakem obdobju 2,5-odstotna.

Blago se je podražilo za 1,2 odstotka, storitve pa so se pocenile po kar petih zaporednih podražitvah, in sicer za 1,3 odstotka. Pred zimsko sezono je poskočila tudi cena oblek in obutve. Oblačila so bila dražja za 9,7 odstotka, obutev pa za 7,1 odstotka.

Za razliko od lanskega septembra, ko so cene hrane v povprečju ostale nespremenjene, so letošnje septembrske podražitve vplivale na 3,2-odstoten dvig cen. Najbolj so se povišale cene kruha in drugih izdelkov iz žit (za 11,6 odstotka), zelenjave (za 2,9 odstotka), mleka, mlečnih izdelkov in jajc ter mesa (za 1,2 odstotka) in rib (za 1,1 odstotka). Znižala se je cena sadja, in sicer za 1,8 odstotka.

Vasle: Skupna rast cen hrane letos že 8,7-odstotna
Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je dejal, da se je prispevek višjih cen hrane k inflaciji povzpel že na 1,5 odstotne točke in predstavlja več kot 40 odstotkov skupnega povišanja cen v letošnjem letu, kar je štirikrat več kot lani.

Skupna rast cen hrane je letos sicer dosegla že 8,7 odstotka, po pričakovanjih pa so se najbolj spremenile tiste cene, ki močno sezonsko nihajo. Umar tudi ugotavlja, da tveganje za prihodnje gibanje cen predstavljajo tudi cene nafte.

Povišana inflacija ni posledica spremenjenih ekonomskih politik, ponovno ugotavlja Umar.

Inflacija v EU-ju 2,1-odstotna
Iz evropskega statističnega urada pa so posredovali letno stopnjo inflacije v območju evra, katerega članica je od tudi Slovenija. V primerjavi z avgustom se je septembra nekoliko zvišala in znaša 2,1 odstotka. Dokončne podatke o septembrski inflaciji bo Eurostat sporočil 16. oktobra.

M. K.